Kill Kenny – ko se združijo ribica, tiger, ptič ter ameriški stepski bizon

Kill Kenny – ko se združijo ribica, tiger, ptič ter ameriški stepski bizon

Kill Kenny – ko se združijo ribica, tiger, ptič ter ameriški stepski bizon

Kill Kenny so resda prišli potiho, brez medijskega pompa, a kaj hitro smo postali pozorni na njih. Prava dinamika, ki se sprehaja med rockom, alternativo in indie zvokom jih ne ukalupijo, ampak jim dajo krila. Delajo to kar hočejo in v tem uživajo. Komad Goin’ Down že odzvanja v mislih poslušalcev, fantje pa so na dobri poti navzgor. Novomeščani, ki počasi, a vztrajno zavzemajo Slovenijo so bili tudi del Orto festa, potrkali smo na vrata, se posedli v indijanski krog in se zabavali z vprašanji in odgovori. Fantje polni humorja, a polni odločnosti, da pustijo sled na sceni.

Dajte se malo predstaviti in o sebi povedati nekaj kul …

Uroš: Sem Uroš Kušljan, K U Š L J A N – Leon me kličejo drugi. Tako … sem najboljši basist na svetu. V prostem času bordam in se ukvarjam z modelarstvom.

Dejan: Moje ime je Dejan Slak – Sleyk, v tem bendu igram kitaro, mogoče bom tudi sintesajzer kdaj pograbil. To je to. Včasih sem imel dreade.

Mare: Marko/Mare Grubar, igram bobne, rad se družim z glasbeniki.

Jure: Sem Jure Košir, tudi smučam. V tem bendu igram kitaro in pojem. V prostem času zelo rad igram poker, sam se strižem.

Na sceni ste koliko časa?

Jure: Zelo malo. Nastali smo iz nekega drugega benda Wet Bed, pevec nas je nato zapustil, a smo hoteli vztrajati. Rekli smo si, da dajmo narediti nekaj novega, jaz sem malo zapel, nato je prišel k nam še Slejk …

Uroš: V bistvu je imel Sleyk z Dubzillo v sosednjem prostoru vaje, malce nas je poslušal in mu je bilo kul. Mi pa smo potrebovali pomoč na kitari, da bi razbremenili pevca, oz. da bi se Jure malce bolj posvetil vokalu. Za foro smo enkrat skupaj zaigrali in to je bilo to.

Če hočemo najti informacije o vas, je internet zelo skop s podatki. Je to namerno?

Uroš: Napaka benda je, da smo vsi računalniško precej nepismeni, poleg tega tudi nimamo nekega veselja do tega. Zaradi tega se vse objavlja s težavo in zamudo. Pozivamo vse takšne sposobne ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati, imamo prosto mesto. No, saj se določeni ljudje priklapljajo zraven, ki nam radi pomagajo. Poleg tega tudi ni bilo nekega materiala za objavo. Zdaj smo uredili to, ostalo pa tudi pride. Se bomo potrudili, da tudi to uredimo.

Čeprav zdaj, ko vam pomaga Tokac, Dan D, je najbrž kaj lažje?

Uroš: Absolutno. Z vsemi ljudmi, s kateri delamo, smo v dobrih odnosih, mislim, da so kar navdušeni nad nami. Taki ljudje tudi z veseljem pomagajo. Tukaj je Tokac res ta oseba, ki nas rad omeni okoli.

Kaj pa mislite, da vidi Tokac na vas?

Uroš: Mogoče vidi delček tistega, kar je on včasih bil. Mogoče mu je všeč tudi to, da ne iščemo nekega novega stila. Ampak dejansko delamo to, kar nam paše. Če je komad čisto komercialen, da bi ga lahko uvrstili v npr. popoln pop, toda, če nam to paše igrat, bomo ta komad tudi naredili. S stilom se ne obremenjujemo, gre za čisti rock’n’roll, prej bi rekel, da se poizkušamo približat koreninam rock’n’rolla.

Jure: Tokac bi se mogoče tudi rad malo odtrgal, delal tršo glasbo in pri nas ima priliko, da to izživi.

Jeseni torej singl?

Uroš: Imamo določene plane, ki se bodo skoraj sto procentno uresničili, čeprav ne vem, če je ravno pametno, da jih že objavljamo.

Potem pa tako, kakšne so želje?

Uroš: Letos izdati ploščo. V vsakem primeru mesec ali dva pred izidom plošče izdati singl. Posneti videospot, kdo ga bo delal, se še ne ve točno. Pogovarjamo se s Perico. Spet izključno zaradi dolgoletnega prijateljstva in ker mu je to všeč.

Finance? Najbrž vse sami?

Jure: Ja, seveda. To je tudi največji problem. Vse te stvari, o katerih smo govorili, bi šle hitreje, če bi bile finance. Tukaj pač enostavno ne gre tako hitro.

Uroš: Bendom na nivoju, kjer smo tudi mi, je plačilo še vedno majhno. Četudi bi bilo malenkost več, je še vedno premalo za videospot, kjer so številke v tisoč plus evrih. Tako da se nam za zdaj gre, da se čim bolj predstavljamo ljudem, da čim več igramo.

So kakšne skrite želje, kje igrati, tudi izven okvirjev Slovenije?

Mare: Exit

Uroš: Exit, Rock am Ring

Jure: Kjerkoli, samo da igramo in malo potujemo.

Uroš: Velikokrat gremo z dobrim občutkom domov, kadar je bilo na odru dobro. To pomeni, da smo se dobro slišali, da je bilo vse na nivoju speljano. Zvok na odru je dostikrat odločilen, ta odloča o tem, ali bomo dobro speljali koncert ali ne. Ker če se na odru ne slišimo, je katastrofa. Nazadnje, ko smo igrali v Križankah, je bilo fantastično. Rock Otočec – problem s časom, da bi vse v miru pripravili, povsod je velika zmešnjava … Vse je pomembno, kakšni so tehniki … kar se pa samih koncertov tiče, čim več igrat. Da je veliko ljudi …

Dejan: Včasih je v klubu boljši občutek kot na velikem odru. Tako da je težko govoriti, kje bi radi igrali … tam kjer bo ljudem kul, kjer bomo vsi uživali.

Če preidemo na samo glasbo. Kako se pripravljate oz spravljate delati nove komade?

Uroš: Ponavadi izhajamo iz kakšne ideje, enega, dveh riffov. Za te komade, ki jih imamo do sedaj, je imel Jure že neko osnovno idejo – vokalno linijo in smo izhajali iz tega. Zadnji komadi pa so narejeni nekaj od mene, nekaj od Jureta, kar se glasbe tiče. Tekste piše Jure. Kar pa se same glasbe tiče, delamo vsi na njih, različno od komada do komada.

Potem je material za ploščo že kar obdelan?

Uroš: Kar. Kar se števila komadov tiče, je plan narediti še kar nekaj, ker se lahko v končni fazi lahko da kakega stran.

Zadnjič sem srečala eno punco, ki je omenila, da je Jure jezen pevec … Zakaj?

Jure: Dostikrat sem jezen na ves svet. Taki smo pač glasbeniki, radi bi se imeli lepo in spremenili cel svet. Dostikrat me kaj razkuri in veliko razmišljam o tem, mogoče to ni ravno dobro. Glasba je pač način izražanja in tako dam to jezo ven, mogoče se to jezo tudi čuti na odru, kar mislim, da ni nič narobe, pač moj način izražanja.

Mare, ti se kdaj razjeziš z bobni?

Mare: Kaj pa vem. Padem v ritem, začutim takšno strast, da kdaj močneje udarim. Ni ravno jeza, bolj strast.

Kaj pa ti Sleyk, kaj hočeš pokazati na odru ali se raje umakneš vase?

Sleyk: Že na splošno sem bolj introvertiran človek. Na odru seveda dam vse od sebe. Včasih malo zasoliram, bolj povezujem vse skupaj. Plavajoč, psihedeličen model.

Sleyk je torej ribica, ostali?

Jure: Mogoče kak maček, tiger.

Mare: Recimo kakšen ptič.

Uroš: Jaz sem pa nosorog …ali pa ameriški stepski bizon.

Je samo slučaj, da je Novo mesto tako polno z glasbo, glasbeniki …?

Uroš: Že od nekdaj je bilo. Od kar pa je Dan D in jim gre tako dobro, mislim, da se je tudi sorazmerno s tem razvila ta mlajša scena ter se začela tudi bolj resno začela obnašati zaradi tega.

Jure: Jaz nimam nobene slabe besede proti tem bendom. Tudi ti čisto mladi bendi, vsi dobro igrajo. Za nobenega ne morem reči, da je beden.

Uroš: Lokal Patriot je tudi veliko naredil za to sceno. Ker dolga leta ni bilo nobenega prostora za igrati. Težko je potem bend postavit in razvijat, če v domačem kraju nimaš prostora za igranje, kamor te lahko pridejo pogledat. Tukaj je Patriot številka ena, marsikomu bendu je omogočil prvi nastop z ozvočenjem pred publiko.

Če naredimo en prerez v kaki smeri gre glasba? Je upanje za neko kul underground sceno?

Mare: V teh časih gre vse. MTV scena ima svoje zadeve. Zdi se mi, da je veliko dobrih rock’n’roll bendov.

Jure: Mi se ne obremenjujemo s tem kako žanrsko … Pač delamo, kar nam paše. Včasih jezni, včasih bolj nežni. Odvisno od momenta.

Uroš: Je pa še vedno problem sindroma Radia 1 – tukaj je Radio 1, radio Center … potem pa opaziš, da tudi na manjših radijih kopirajo neko določeno glasbo do onemoglosti, tako da gre človeku že totalno na jetra. Pomembna je poslušanost. Tako postane premalo prostora za takšno, alternativno glasbo. Sicer so oddaje, ki tudi to vrtijo. Problem pa je komercializacija radia.

Kako potem priti na površje?

Uroš: V vsakem primeru se je treba učiti in razvijati. Ko mi delamo, se vsak dan učimo. Če naredimo napako, jo poizkušamo popraviti. Nekega konkretnega recepta ni. Še vedno je od benda do benda različno, kakšno glasbo igrajo, kje hočejo biti, kakšna je raven kvalitete. Npr. bend, ki igra dobro glasbo, a je mogoče malce preveč groba, agresivna, pa mu zaradi tega ne bo uspelo nekam priti.

Bendi, ki so vam kul, ali pa bendi, ki so oblikovali vašo glasbo?

Uroš: Zdaj trenutno Queens Of The Stone Age. Na mene, kar se moje glasbe tiče, so vplivali tudi bendi, iz katerih sem se jaz naučil igrati – Rage Against the Machine, Red Hot Chili Peppers, v končni fazi tudi Korn, Metallica, Deftones …

Sleyk: Ne vem, katerega bi sploh omenil, ko jih je toliko. Npr. Kasabian mi je zdaj trenutno top bend. Sem bolj v sedemdesetih. Za moje pojme danes ni toliko dobre glasbe, kot včasih.

Mare: Zdaj trenutno največ poslušam Led Zeppelin, pa itak Faith no More, sem njihov oboževalec že zelo dolgo časa. Pa kakšni The Dead Weather, Arctic Monkeys …

Jure: Jaz trenutno najbolj v avtu vrtim The Dead Weather, Eagles of Death Metal, novo ploščo od Deftones. Kasabian, super. Drugače pa bendi, ki so nekako pripomogli, so pa bili bolj kakšni Deftones, sicer s težkim srcem, ampak tudi kakšni Limp Bizkit …

Kill Kenny, South Park ali ni? Dajmo to razčistit … Oh my god, they killed Kenny …
Sleyk: Ta Kenny je verjetno res prišel od tu. Nujno smo rabili ime, tisoč idej, samo nič konkretnega. Nato pa smo rabili nujno ime zaradi koncerta. Mare je govoril, Kill Kenny, Kill Kenny … Pa smo to napisali. Čeprav čez dva dni smo rekli, to ni to … Ampak odziv je bil kul in smo ostali to.

Potem videospot ne bo v stilu South Parka?

Uroš: To pa sploh ne. V videospotu hočemo ful golih bejb, mokre majčke … tak raperski spot. Hecam, hecam. Vseeno pa tak odpuljen, odbit, malo dirty …

Je težko igrati, če ni publike, ali glavno, da igrate?

Mare: Ravno zdaj smo igrali na Cvičkariji, kakšen užitek je bilo igrati, dobro ozvočenje, publike pa nobene.

Uroš: Publika ti da občutek, da si nekaj naredil. Da se ti nekako obrestuje, v kar si vlagal. Naš point ni to, da igramo samo zase, če bi bilo tako, bi igrali samo v zaklonišču. Na oder gremo, da nas ljudje slišijo. Če ni nobenega, se sprašujemo, ali smo mi kaj krivi. Super je igrati pred veliko ljudi. Kadar je veliko ljudi, so tudi živci. Ko sem sam malo živčen, tudi bolje delam.

Kaj bi bil vzrok slabemu obisku? Je publika bolj zahtevna ali jim je mogoče težko dati vsak evro?

Jure: Oboje po malo.

Mare: Bolj je tudi v tem, da ljudje ne hodijo na nepoznane bende. Če te ne poznajo, je toliko težje. Včasih je bilo vseeno, kdo igra, glavno, da se igra.

Zadnje besede?

Jure: Rock’n’roll.

Sleyk: Hm…

Uroš: Wicked crew in the house.

Branka Resnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.