Jagnjetina v Kinu Šiška

lamb_of_god_17

Ljubljana / Kino Šiška
19. 05. 2010
Vstopnina: 23 €
Oni dan je bil res od začetka do konca zaznamovan z ovcami. Po Ljubljani so čez dan na protestih razbijale nahujskane ovčice in pustile za sabo veliko svinjarijo po celem mestu, zvečer pa smo bili na srečo deležni bolj civiliziranega shoda fanov Lamb of God (lamb angl: jagnje) No, med njimi se je znašel tudi eden od predstavnikov prej omenjeih ovac s svojo nadležno piščalko, a mu je na srečo kmalu zmanjkalo sape, tako da je bil zagotovljen minimalni pogoj za uživanje »Božje jagnjetine«, ki je pred manj kot letom že navdušila na največjem slovenskem festivalu.
Organizator je za predskupino izbral naše Negligence. Pri meni so zaznamovani predvsem s pevcem in zgodbo izpred slabih desetih let, ko je takrat še čisto smrkavi Alex pel pri Metalsteel in skupaj s svojimi kolegi pribil čeljusti na tla celemu Loškemu Pubu. Nepozabno. Že takrat odličen vokalist, ki pa je z leti nedvomno postal še boljši. Fantje so oddelali svoje pol ure fenomenalno. Odrskemu nastopu gre morda očitati le predolge in prepogoste napovedi ter nadležno tišino, ki je sledila vsaki od njih. Takrat še zelo maloštevilno občinstvo je sicer premoglo nekaj odziva, a precej prazna dvorana pač ne more imeti veliko energije. Negligence bi si zaslužili več.
Do začetka koncerta Lamb of God se je množica izpred dvorane preselila v notranjost, pa vednar Katedrala ni bila nič kaj polna. Obiskovalec se je lahko sprehajal po celotnem prizorišču in ohranil svoj osebni prostor… vendar to ni poanta koncerta. Za pravo vzdušje je enostavno treba imeti dovolj ljudi, ki te potegnejo v dogajanje. In okrog 500 obiskovalcev ni dovolj za to.
Ob uvodu koncerta nisem mogla verjeti svojim ušesom, saj je bila jakost zvoka praktično sobna. In zadeva se kar se glasnosti tiče ni popravila do konca koncerta, zato pa smo več sreče imeli s kvaliteto. Tisti zid zvočnikov je bil na odru prav pozersko res samo za okras. Poziranja pa ne morem očitati članom banda. Prej nasprotno. Delovali so celo malo utrujeno, a vendar suvereno. Setlista je bila zelo podobna tisti iz lanskega Metalcampa. Odlična, a prekratka (ura in 15 minut) za samostojen koncert. Proti koncu se je bolj razživela tudi publika in doživeli smo celo circle pit. Ja, v Kinu Šiška. Na stopnicah. In to brez žrtev. Že pred koncertom so se fani zaskrbljeno pogovarjali o možnosti pitov v tej dvorani in posledično primernosti prostora za takšen koncert. No, zdaj je dokazno, da se to da izvesti, najbrž z veliko mero previdnosti in treznosti, pa vendar. Tudi na moje presenečenje – circle pit v KŠ je možen.
Sicer pa mora biti metalska publika enostavno ena najlepše vzgojenih. Ograja je bila postavljena le na sredini in ne ob celotni dolžini odra, pa vendar sem opazila le dva poizkusa, da bi fani prišli bližje, kot jim je dovoljeno. Morda bi bilo treba omeniti le neprofesionalnost varnostnikov. Ne le na tem koncertu, pač pa na praktično vseh metal dogodkih pri nas. Enostavno ne morem razumeti, od kod jim ideja, da je treba bitje, ki ga množica prinese na rokah do odra, brutalno sklatiti na tla in ga z roko zvito na hrbtu z vso silo riniti proti izhodu. Menim, da bi moral organizator tudi na manjših dogodkih poskrbeti za primerne varnostnike in ne le na njihovem največjem projektu v Tolminu, kjer so varnostniki pred odrom tam dejansko zato, da ljudi varujejo pred morebitnimi poškodbami in padci, ne pa zato, da jih pretepajo. Konec koncev kakšen stage diving pripomore k vzdušju na koncertu in bi moral biti vzpodbujan, ne kaznovan.
Koncert dobi tri od petih zvezdic. Pričakovanja so bila višja. Očitno previsoka.
Tekst: MojcA SelaK
Foto: Max Petač

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: