Kraški solisti – Ustanove sreče

Kraški solisti - Ustanove sreče

Kraški solisti – Ustanove sreče

2009, Založba Radia Študent – ZARŠ

»Art ansambl of Sežana« oziroma trio Kraški Solisti so sicer med pristaši nekonvencionalne in svobodnjaške glasbe pri nas relativno dobro poznani, a jim je šele konec lanskega leta s pomočjo Založbe RŠ uspelo izdati prvenec Ustanove sreče. Tisti, ki Soliste vsaj malo pozna, mu je znano, da je njihov pristop drugačen, nevsakdanji, neukročen. In prav taki se prikazujejo tudi na plošči …

10 skladb je bolj kot ne 10 nizov / kolažev / izsekov kabarejskega pridiha, v katerih Solisti slalomirajo v maniri popolnega toka zavesti. Skladbe nimajo neke oprijemljive strukture, oziroma je le-ta tekoča in nedoločena. Bolj kot potrpljenje trio žgečka in privlači radovednost, saj v nasprotju z mnogimi eksperimentalci, ki svoj motiv razvijajo počasi, potrpežljivo in se nagibajo k stopnjevanju kot ključni komponenti skladbe, Solisti skačejo od ideje do ideje, od motiva do motiva. Brez prave hierarhije inštrumentov je zvočni kolaž dodobra zasičen in se dobro staplja s samim imenom zasedbe; s seveda precej sarkastičnim pogledom na soliranje v imenu. Sicer precej širok nabor inštrumentov (tolkala, brenkala, trobila, klaviature plus marsikateri improviziran inštrument), pospremljen z vokalnimi izleti, ki se bolj kot lirični izpovedi približuje primitivizmu krikov, vzklikov in živalski govorici, rezultira v kondicijsko zahtevnem giru 50 minutnega albuma. Nespolirana in neprečiščena produkcija celotnemu albumu dodaja naravnost in spontanost, ki Soliste namesto na oder postavlja na travnik. Če ne celo v šumo.

Nekako sem dobil občutek, da je namen Solistov predvsem stališče, statement, če hočete. Gnusni odziv na sodobno dvoličnost na eni strani omembne nevrednega in zafrustriranega vsakdanjika ter kiča, cukra in zlaganih nasmehov zabavne industrije. Shizofrena čorba Solistov ne želi zadovoljevati, temveč (z)nervirati: »Vdihnem 800 os s tisto hudo sapo sam sebi se smilim 800 os iz tvojega ozkega gozda ostane mi le 800 pikov pekočih na tebe mlad gledam v tla rad ulomljeno Andrej jej Andrej, da boš zrasu je enako stotrinajst skozi osemstotisoč os nizko letečih brez veze.«

Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.