Instant ljubezenska afera v Kinu Šiška – Hercules and Love Affair

hercules_and_love_affair_12

Ljubljana / Kino Šiška
16. 4. 2010
Vstopnina: 29€

Ste se morda kdaj spraševali, kako pametna ideja je iti na koncert z vnetjem ušes? Ni med naj potezami kateregakoli tedna, toliko vam lahko povem. Pravzaprav to početje takole generalno gledano vsakomur odsvetujem. Pa ne gre za to, da se nespametnosti svojega početja ne bi zavedala, ampak jebiga, je le šlo za dogodek, pri katerem bi si odsotnost težko odpustila. Upam le, da tudi meni odpustijo moja uboga ušesa. Glede na slišano in videno mi bodo kar morala (prej ali slej). Hercules and Love Affair je namreč ime, ob katerem smo hitro skočili pokonci tudi tisti, ki morda primarno nismo ravno doma v disko in podobnih vodah. Novica je udarila le nekaj tednov pred samim koncertom, začela so se ugibanja, v kakšni postavi bo zasedba nastopila in kaj hitro smo razčistili, da Antony Hegarty na oder Kina Šiška ne misli stopiti. Pričakovanja so bila taka in drugačna, mnenja glede zasoljenosti vstopnine pa precej enotna.

Kljub pomislekom se je v petek zvečer v Šiški zbrala kar pestra in številčna družba (bojda tudi zaradi vstopnic, ki so bile nekaterim podeljene zastonj, kar pa na srečo ni vidno vplivalo na nenormalno divje vzdušje med koncertom). Večer se je začel že DJ setom kolektiva Sindikat, ki nekako ne uspe primerno razgreti obiskovalcev (podobno neimpresivno je bilo vse skupaj že na koncertu Lollobrigide januarja). In pazite, imela sem vročino, torej bi se me moralo dati razgreti že z nekim minimalnim trudom. Pa razen potvarjanja in potem še mučenja s tako imenovanimi ambientalnimi zvoki, ki so verjetno super material za odganjanje gostov iz KMŠ-ja ob petih zjutraj, ni bilo zaznati kakega presežka, ki bi predstavljal primeren uvod v glavno odrsko dogajanje večera. Hercules and Love Affair so bili napovedani za ob 22h, na oder pa so priskakljali s približno tričetrturno zamudo. Na srečo vsaj oni veliko bolj polni energije ter pripravljeni na žur – kot so to tudi sami razglasili. In žur smo tudi dobili. V nekaj mesecih obratovanja Kina Šiška so dogodki, ki jih trpamo v predalček elektronskih zvrsti, dobili že kar pregovorno oznako slabo obiskanih. Ta mit so Hercules and Love Affair zagotovo razblinili. Obisk zelo soliden, publika pa tako razvneta in vživeta, da se človek kar vpraša, če se je res znašel v Ljubljani. Šlo je za nekakšno instantno povezavo benda s publiko. Zdi se, kot da smo že takoj na začetku očarali drug drugega in ves čas koncerta je obojestranska naklonjenost le še rasla. Obujanje disko ritmov seveda ni početje brez tveganja, da se človek zaplete v repeticijo že mnogokrat slišanega in enoličnost, a petkov nastop je pokazal, da se je temu možno na daleč izogniti. Glasbene podlage Andyja in Marka se sicer povsem očitno napajajo z vira disko zapuščine, a vse skupaj je začinjeno z modernimi plesnimi ritmi in nadgrajeno v čudovito celoto, ki je ne bi bilo brez treh vokalistov. Celoten bend odlikuje predvsem tisto, čemur rečemo odrska prezenca. Vsi po svoje zanimivi in vsi s srcem pri stvari. Tudi če debate o njihovih spolnih preferencah in pogledih kot brezpredmetne pustimo ob strani, gre še vedno za kolektiv, ki je publiko uro in dvajset minut uspel obdržati na nogah in v stanju mini evforije. Prav prijetno plesen in konstanten ritem, korespondenca s publiko, ki vključuje tudi to, da nas je pevka snemala s svojim fotoaparatom in pa plezanje zagretega (pustimo, kaj ga je grelo) poslušalca na oder. Kakopak smo na ta večer, ko je bilo v Kino Šiška vendarle smiselno zagnati tudi sicer zapostavljeno disko kuglo, dočakali tudi tiste največje hite z njihovega (prvega in zaenkrat – a menda ne več dolgo – tudi edinega) albuma, ki je sicer izšel že pred dvemi leti. V videu spodaj si recimo lahko ogledate odličen posnetek komada Blind.

Kaj lahko še rečemo o vsem skupaj? Če bi že nujno hoteli nad čim negodovati, bi morda lahko nad dejstvom, da fantje in dekleta (kriteriji razlikovanja med spoloma v tej zasebi sicer niso najbolj jasni) niso nastopili v živo z instrumenti, temveč so nas popeglali s sintetično ustvarjenimi glasbenimi podlagami, ampak zato precej živimi vokali. A zdi se, da to na kvaliteto nastopa in zabave ni zares vplivalo – uro in dvajset minut smo se imeli nadvse fino. Kljub sprehodu v glasbeno zgodovino smo ostali tu in zdaj, kjer je pomemben trenutek. Vsak izmed trenutkov je bil vreden prebijanja do koncerta in negodovanja o višini koncertne karte so se zazdela pretirana, saj je nastop ceno nekako upravičil. In za konec: ime benda nekaj pove tudi o petkovem večeru. Res je bilo kot kakšna poletna ljubezenska afera. Intenzivno, polno ljubezni, prijetnih vibracij, na trenutke neopisljivih občutkov, s kančkom nerazložljive nostalgije ter predvsem kratko in sladko. Tisto večno vprašanje „kaj bi bilo, če bi bilo še kaj več od afere“ lahko tokrat kar izpustimo. Bilo je ravno prav.

Tekst: Nina Hlebec

Foto: Jurij Bizjak

 

 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.