Čorba v Cvetličarni

riblja_corba

Riblja Čorba, Cvetličarna
9. 04. 2010
 
»Deco, jeli je bilo dobro?«  Takole je po dobri uri energičnega, riblje čorbovskega koncerta dejal kdo drug kot Bora Ðorđević. Legenda srbske glasbe je, tako kot vedno na svojih koncertih postregel z obilico vložkov med pesmimi.
 
Že na začetku koncerta, še preden smo poslušali komade z zadnjega albuma Minut sa njom, ki je izšel leta 2009, je publika vzklikala »Bora, majstore!«. S kratkim komadom srbske narodnozabavne glasbe je samo še bolj razvnel zelo pisano publiko. Od najstnikov, ki so se pripeljali kar s tremi avtobusi, do srednje in starejše populacije. Ko neka skupina nastopa več kot trideset let med poslušalci pogosto opaziš, da sta skupaj prišla oče in sin, da je mama pripeljala svojo hči, obe pa znata na pamet vse komade. Prve vrste so zasedli tudi oboževalci iz tujine, predvsem Hrvati in Bosanci. Seveda je to komentiral tudi Bora in dejal v svojem slogu: »Jebeš bratstvo i jedinstvo.«  
 
Glasbeni izbor pesmi je bil bogat, od tistih legendarnih, vsem dobro poznanih Ostani đubre do krajaVolim, volim ženeNeču da ispadnem životinja, pa do tistih nekoliko novejših z zadnjega albuma. Zagotovo smo bili vsi najbolj navdušeni nad izvedbo Amsterdam. Bora jo je zapel v treh jezikih, v svoji srbščini (še bolje, če napišem »beograjščini«), angleščini in ruščini. Zadnjo različico je pospremilo zanimivo razmišljanje, da so nam Rusi dali vse: sistem, denar in podporo. S svojim okornim poplesavanjem na odru nas je Bora kar nekoliko spominjal na legendarnega Ozzyja Osbourna.   
 
Že kar ustaljen recept Riblje Čorbe je, da člane benda Bora predstavi kar sredi koncerta. Tudi tokrat je s svojim smislom za humor napovedal, da so vsi poročeni s Čorbo. Bora, Miša in Vicko že 31 let, Džindžer 27, nekoliko kasneje pa se jim je pridružil še Nidža. S svojim nastopom sta nas tokrat počastili tudi dve backvokalistki, mladi pevki, ki pa na trenutke nista točno vedeli, kaj je njuna naloga, prepevati, plesati, se pogovarjati med seboj ali pa si popravljati oblačilo. Res, da je to rokenrol scena pa vendar bi mogoče lahko delovali bolj usklajeno. Med modrostmi starega rokerja, so bile tudi zapovedi o ljubezni, mladosti, norosti. Vedno »zapali« njegov uvod v pesem Kad sam bio mlad: »Znate, kad sam bio mlad, bio sam pametan in ljep, danas mi je ostala samo še ljepota.«
 
Po dveh bisih in vzklikanju »hočemo još«, je bend zaigral še dva komada in nas po dveh urah nastopa zapustil v slogu starih rokerjev, s skupinskim priklonom in seveda »Bilo nam je drago«. 
 
Tekst: Maruša Prelesnik
Foto: A. M. S.   
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.