Cindy Blackman – Moj namen je vedno širiti luč

Cindy Blackman - Moj namen je vedno širiti luč

Cindy Blackman – Moj namen je vedno širiti luč

Cindy Blackman, kraljica divjih ritmov in energije na bobnih, znova prihaja v Slovenijo. Že desetletja se sprehaja med rockom, funkom in jazzom ter vsem dokazuje, kakšen mora biti pravi glasbenik. S srcem in dušo se predaja melodiji ter ritmu in to kaj hitro prenese na svoje poslušalce. Ne zamudite je v Kinu Šiška 9. aprila, ko bo skupaj s Kat Dyson na električni kitari in T.M. Stevensom na basu zamajala tla v dvorani.

Nikoli se niste ujeli le v eno glasbeno zvrst – igrate jazz, rock, igrate v akustičnih bendih … Je vedno le ena Cindy ali je odvisno od zvrsti, ki jo igrate?

Doslednost je v moji osebnosti vedno prisotna, ne glede na stil glasbe. Karkoli in kadarkoli igram, vedno dam od sebe tisoč procentno energijo, trudim se, da je zvok vedno dober. Igram v momentu in dam glasbi vse, kar potrebuje.

Tony Williams (eden od najbolj vplivnih in pomembnih jazz bobnarjev), je vaša velika ikona. Imel je velik vpliv na vaš glasbeni razvoj. Zakaj?

Tony William je bil pionir na vseh ravneh. Izumljal je v vseh aspektih glasbe – v zvoku, tehniki, konceptu, glasbenemu dotiku, pisanju glasbe. Za glasbo je naredil ogromno. Še nikoli nisem slišala kaj takega, ne pred njim ne kasneje.

Veliko je ljudi, ki so vaš vzor, po katerih se zgledujete, vendar sami pravite, da nočete biti le klon. Kako dosežete to?

Ko sem se naučila vsega, kar sem hotela vedeti o bobnanju, katerega tako obožujem, sem filtrirala stvari v svoj način igranja. To dosegam tudi tako, da igram to, kar čutim in ne igram le brezpomenskih udarcev.

Je v bobnanju za vas veliko pravil in omejitev?

Ena od lepot glasbe je to, da ni nobenih omejitev! Vedno je prostor za rast in biti osebno boljši in boljši.

Pravi "true"bobnar … k čemu naj stremi in kaj naj doseže?

Pravi bobnar naj poskuša doseči svoje osebne cilje ter naj ne bo zvest le samemu sebi, ampak tudi poreklu bobnov …Z drugimi besedami – naučite se zgodovine bobnov, tako boste vedeli, kaj je bilo prej, ker ta preteklost vas bo vodila v možnosti, ki so v prihodnosti.

Že med študijem ste se odločili, da hočete živeti v New Yorku in se tja tudi preselili; večkrat ste poudarili, da ljubite to mesto. Zakaj?

Definitivno ljubim to mesto. New York je napolnjen z močno kreativno energijo in glasbeno preteklostjo. Že sama prisotnost me napolni z ustvarjalno energijo. To ljubim!!

Eden vaših prvih nastopov z Lennyjem Kravitzem je bil festival Pinkpop. Kako ste se počutili takrat, prvič obkroženi s takšno maso ljudi?

Pinkpop … Nikoli ne bom pozabila tega nastopa! Bilo je neverjetno, igrali smo pred množico, ki je štela 70.000 ljudi. Nikoli nisem videla toliko ljudi na kupu in definitivno nisem nikoli igrala pred tako masovno publiko. Bila sem popolno razburjena in polna energije. Ko sem začela opazovati ljudi, sem začutila vrtoglavico. Bilo je noro, ko so se vsi ti ljudje premikali, dvigali roke v ritmu glasbe, z moje perspektive je bilo videti, kakor da se premikajo tla. Nisem mogla več gledati proti njim. Bilo je krasno, moj prvi velik koncert.

V nekem intervjuju ste dejali, da bobni nimajo nič s spolom. Toda še vedno veliko ljudi misli, da so bobni moška domena. Ste se morali zaradi tega boriti več, da ste prišli do točke, kjer ste zdaj?

Kar je zame pomembno, je to, kako razmišljam o bobnih. Vem, da so bobni in glasba krasen način, kako pretvoriti hrepenenje in dušo v igranje. Občasno sem srečala ljudi, ki so imeli probleme glede spola in bobnanja, toda trudim se, da se izogibam takšnim ljudem, kolikor se le da!

Ste "badass" ženska za bobni – iskrena, poštena ženska, ki nima problemov govoriti resnice. Kako ste ostali tako iskreni ves ta čas (glasbena industrija je talilnica slabih stvari, moči, denarja, korupcije – vsak se bori za košček žarometov …)?

Hvala! Prihajam iz mesta, kjer domuje okoli 3.000 ljudi. Vsi smo morali biti iskreni o sebi, ker se nismo mogli skriti pred drugimi. To je del mene, ki je v ospredju v mojem življenju. Mnogokrat razmišljam, kako krasna oseba je bila moja babica ter kako se je spopadala z danimi situacijami. Trudim se živeti po njenem vzoru. Poleg tega me duhovnost drži prizemljeno. Moj namen je vedno širiti luč.

Kdo je pravi umetnik?

Umetnik je vsak, ki je obvezan svoji umetnosti in je vedno v iskanju popolnosti, kot so npr. Tony Williams, Miles Davis, John Coltrane, Billie Holiday in mnogi drugi.

Posneli ste tudi izobraževalni video Multiplicity: Cindy Blackman’s Drum World (november, 2006). Kakšen nasvet bi dali začetnikom, ki se podajajo v svet glasbe in bobnov?

Mladim bobnarjem svetujem, naj študirajo, vadijo, poslušajo, gledajo koncerte ter igrajo, kolikor le morejo. Ter naj se pri tem zabavajo!

Preizkusili ste tako velike odre kot male klube. Mogoče kakšne preferirate, zakaj?

Oboje imam rada, le iz različnih razlogov. Pri velikih odrih si deležen ogromne energije od veliko ljudi, hkrati lahko sežeš do veliko ljudi. Toda pri majhnih odrih si deležen lepote intime pri publiki in pri glasbenikih. Če bi morala izbrati, bi izbrala večje odre, ker bi s tem dosegla več ljudi, toda zraven bi vključila čim več intime.

Vaš nivo energije je izreden. Kako dosežete to, je disciplina glavna opora pri tem?

Disciplina lahko naredi veliko! Pazim, kaj jem, pazim na počitek in poskušam rasti duhovno.

Glasba je vedno spreminjajoča. Kako se vi spopadate s tem … sledite tem spremembam ali ste mogoče celo pred njimi?

Rada imam spremembe, kadar so dobre. Tako poslušam in filtriram stvari, ki me navdihujejo v glasbo.

Ste junakinja mnogim. Kako se počutite ob tem?

Sama se ne počutim kot junakinja v tem pomenu besede, toda sem zelo počaščena in se trudim biti dober vzgled za druge – tako, da sem vdana glasbi in sebi.

Kaj trenutno ustvarjate in kakšni so načrti za naprej?

Glasbeno gledano je moj cilj rasti kot glasbenica, skladateljica in biti vodilna v bendu. V bližnji prihodnosti bom predstavljala svojo novo ploščo Another Lifetime, pri kateri sem sodelovala z glasbeniki kot so Mike Stern, Vernon Reid, Patrice Rushen, David Santos, Benny Reitveld, Carlton Holmes in Fionn Ó Lochlainn. Poleg tega želim imeti čim več nastopov s skupino Challenge ter svojo akustično ekipo Explorations. Čaka me kar nekaj razburljivih projektov. Ravnokar sem tudi pomagala pri produkciji za Paula Gonza in Jacka Daleyja. Poleg tega pa me počasi čaka tudi krasen projekt in koncert s Carlosom Santano.

Za konec … lahko poveste, kaj čaka poslušalce na prihajajočem koncertu v Kinu Šiška?

Publika lahko pričakuje surov funk rock koncert z veliko energije. Večinoma bomo preigravali svoje pesmi, plus nekaj zanimivih cover komadov … poleg tega naj pričakujejo, da se bomo zelo zabavali!!!!

Branka Resnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.