Snoop Dogg – Malice N wonderland

Snoop Dogg - Malice N wonderland

Snoop Dogg – Malice N wonderland

2009, Priority Records / Dallas

Medtem, ko sem se mukoma prebijal skoti njegov sveži studijski album Snoop Dogga, sem se začel spraševati zakaj, čemu je ljudstvu potreba takšnih puhlosti in bedarij, kot jih nosijo v ospredje hip hopa mediji in police.

Cedejček je slab in sem ga že po prvem poslušanju zabrisal proč od mojih polic. Vključuje vso možno fertilnost, ki jo lahko prinese kolaboracija z imeni, kot so R.Kelly, Soulja Boy Tell ‘Em in Brandy. Deseti po vrsti in vsaj na deseto potenco neprimerljiv z njegovim notoričnim albumom Doggystyle, nam podaja 14 točk, izmed katerih bi izpostavil zadnjo, Outro: tukaj se namreč stvar zaključi. O prodajni uspešnosti albuma sploh ne dvomim, glede na to, da mongloidi v širokih hlačah posedujejo denar, vozniške izpite in večno voljo po tem, da ne obiščejo koncerta R.A. the Rugged Man, kjerkoli ta že je.

Če je Snoop želel z Malice N Wonderland, kot sam pravi, ustvariti glasbo, ob kateri bi se počutili dobro, moramo kategorijo dobrega do potankosti preizprašati. In če je to ta glasba, ob kateri se on, njegovi poslušalci in njegova dekleta počutijo v redu, potem živimo v prilično neugodnem okolju, ki bi potrebovalo karkoli drugega kot posrano zatočišče popularne kulture.

Če bi radi nekaj spodobnega iz ne dalj kot preteklega leta, vam svetujem, da posežete po imenih, kot so Fashawn, Mos Def in Slaughterhouse, ne škodi niti slišati Reakwona in Only Built 4 Cuban Linx 2. Če pa že poslušate objekt te pisarije, potem vam po zaključku svetujem Type O Negative in plato World Coming Down. Ni tako gangsta, je pa definitivno bolj heavy kot ne.

Erik Božič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.