Regeneracija imenovana Tide

TIDE-2-V.L.-IMG_4910-resize

Postojna / Klub Jazzy
27. 02. 2010
Vstopnina: 5 €

Tide sem si prvič ogledal pred dobrim letom na istem mestu, vendat takrat še v prvotni postavi z drugim repertoarjem. Razlika med takrat in danes je več kot očitna …v kaj so Tide dozoreli skozi debelo leto, si lahko preberete spodaj.

Predvsem gre na prvem mestu izpostaviti, da govorimo o glasbeni skupini, ki je od tonske vaje dalje zelo profesionalna in glasbo jemlje kot resno zadevščino, ki jo je treba jemati resno – od tonske do konca koncerta. Tide so pred izidom nove plošče Regeneration, ki je izšla konec leta 2009, dodobra spremenili postavo, saj se je skupini pridružil verjetno najbolj delaven bobnar v državi Anže Žurbi in odličen kitarist Tine Čas. Tineta poznamo iz odlične zasedbe Naio Ssaion, ki trenutno miruje, za Anžeta pa bi lažje našteli, iz katerih zasedb ga ne poznamo!! Vodilna sila in mastermind skupine Kevin Koradin je nad trenutno zasedbo zelo zadovoljen; kot sam reče ne zgolj po glasbeni plati, ampak tudi po človeški, saj se v tej ekipi počuti zelo udobno. Iz prvotne zasedbe je torej poleg Koradina ostal še basist Matej Batelič.

Šlo je za nastop v okviru promocijske turneje, na kateri Tide predstavljajo odlično plato Regeneration, ki verjetno sodi med najboljše glasbene izdelke preteklega leta. Med samim koncertom, ki se je začel okoli 23. ure, smo slišali aktualni single You, odlično Adieu (priznam, da sem ob temu komadu malo pogrešal Marušo Ojsteršek), prekrasno balado Let Me Sleep in ostale hite po genski zasnovi. V koncept nastopa so Tide elegantno vključevali dobro znane songe s starejših izdelkov. Tako ni smel manjkati The Urge, Something Else, Release My Gun.

Tide so svoj nastop ponudili v celo sedemnajstih songih, kar je na slovenskih tleh rariteta. Ponavadi slišimo kakih dvanajst songov in ‘marš na pir’. Začetek samega koncerta je bil neposreden in prepričujoč, le živelj pod odrom je tipal teren in čakal tistega, ki bo prebil led. Heroja nismo dolgo čakali, odziv ljudi pa se je do konca koncerta tako stopnjeval, da ga je bilo skoraj škoda zaključiti. Sicer so obiskovalci poznali predvsem starejši material, je pa po odzivu na Adieu zaznati, da poslušalci absorbirajo nove songe.

Koncept živega nastopa je sicer malo drugačnejši, kot smo ga bili vajeni prej, saj Tide v tej obleki uporabljajo precej sampla, ki pa ni moteč ali destruktiven za formo songa, ga le podpre in dopolni (deluje kot ločilo, kot klicaj ali vprašaj na koncu stavka). Kitarski del je oživel s pomočjo Tineta Časa, saj je v glasbo prinesel tisti pospešni ritem kitare in veliko jajčk, ki so v tej zvrsti še kako potrebna; predvsem v dialogu z bas kitaro, ki je vedno in zmeraj tukaj in pripravljena na pogovor. Všečno se mi je zdelo tudi dejstvo, da so fantje dodobra izdelali imidž, ki ga furajo na nastopih. Kako zelo pomemben del nastopa, ki pa se ga zaveda malokdo. Koncert kot celota je bil eden boljših klubskih eventov, katere sem si ogledal, tako zaradi glasbe kot tudi odličnega zvoka in kompletne slike.

Mislim, da so s tem albumom Tide dejansko dozoreli, vprašanje je, če je slovenski trg dovolj zrel za njih. Vsekakor gre za mjuzo z močnimi zametki svetovne glasbe, ki pa je povprečen slovenski poslušalec ne zna absorbirati dovolj. Škoda je le to, da se kvaliteta ne prepozna preko klasičnih kanalov, ampak mora band za svojo prepoznavnost včasih svoje lice nastaviti rumeni barvi, da se njegov single prime med Slovenceljni. Tide sicer niso take branže … V živo delujejo dovolj kredibilno in samozavestno, da lahko z lahkoto rečemo, da gre za enega najboljših bandov v naši mali državi. V bistvu delujejo Regenerativno!

Tekst: Dragan Babuder
Foto: Valter Leban

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.