Stekli psi: Vse kar vidiš, zapišeš, naj je pozitivno ali negativno

Stekli psi: Vse kar vidiš, zapišeš, naj je pozitivno ali negativno

Stekli psi: Vse kar vidiš, zapišeš, naj je pozitivno ali negativno

Prekmurski Stekli psi nimajo nobene veze s Tarantinom. Ime se bolj nanaša na stekle rime in mastno zvočno podlago, ki ga MC-jema Duli in Papi zagotavlja mali prekmurski all-star preizkušenih muzikantov. Ja, Stekli psi so stari mački, čeprav so svoj prvenec Koga briga! izdali šele(?!) nedavno tega. Vredno je bilo čakati!

Najbolje, da začnemo kar na začetku. Vidva, MC Dula & MC Papa, sta na glasbeni sceni že kar nekaj časa. Kdaj in kako sta prišla od poslušanja glasbe do delanja glasbe?
Dula: Uf, že kar nekaj časa poslušava rap. Tam od začetka devetdesetih. Drugače pa sva na sceni že kakšnih deset let. 

Kako pa to, da je do izida plošče prišlo relativno pozno?
Papa: Glasba je morala zoreti. Potem pa tudi ni bilo financ, prostorov. V glavnem pa to, da je treba z glasbo rasti. Ne moreš kar nekaj na prvo žogo.

A ste potem imeli dovolj materiala za ploščo? Ste delali kakšno selekcijo?
Ivor: V bistvu nismo delali selekcije, ampak je na plošči vse, kar smo posneli. (smeh) Seveda pa to ni vse kar obstaja. Upam, da letos posnamemo še eno. V desetih dneh. Ne pa v letu dni, kot smo snemali sedaj. (smeh)

Kako to?
Ivor: Pa malo se je zavleklo..
Dula: No, saj tudi nismo snemali vsaki dan. (smeh)
Jason: Praktično hitreje ni šlo. Nekateri imamo službe, drugi so v šoli. Problem je tudi to, da je Ivor ob vikendih dela in je zaradi tega zelo obremenjen. Res, vsa mu čast.

Ivor, studio pa je praktično tvoj.
Ivor
: Gre bolj za mobilen studio kot pa neko profesionalno zadevo. Je pa to studio in prostor za vaje hkrati.

Je bilo zato snemanje kaj lažje?
Ivor: Lažje in težje hkrati. Lažje zato, ker si na domačem terenu in ker ti ne tiktaka ura.
Papa: Je tudi ceneje…
Ivor: Tudi to ja. Saj bi bilo mogoče dobro posneti stvari v profesionalnem studiu, ampak niti nimamo takšnih ambicij.

Koliko pa k takem projektu pripomore razvita scena, od kluba do založbe?
Dula: Pripomore precej. Zmeraj so nas silili da nekaj delamo. (smeh)

Kdo je potem potem najbolj stekel pes?
Dula: Jason (smeh)
Jason: Izbvorno sta Stekla psa Dula in Papa, v začetku je z njima sodeloval še en fant. Mi smo se priključili kasneje. Spomnim se, da smo dolgo časa iskali ime. Naj bi bili celo Stekli psi & band. Pa smo se potem odločili kar za Stekli psi. Sicer pa sta Dula in Papa v začetku ustvarjala pod imenom Nepridiprava.
Dula: Live band pa se nam je priključil na jam sessionih v starem MIKK-u.
Ivor: Tam smo veliko igrali jaz, Jason in Janči (basist Psycho-Path, op. a.)
Jason: Bili smo "Trio Porkadijo" (smeh)
Papa: Čeprav prvi, s katerim sva se dobila, je bil Tomas iz Dežurnih krivcev. On bi naj igral bobne (smeh)
Jason: V glavnem nastali smo na teh jam sessionih. Veliko smo igrali po  popoldnevih, po službi. Imeli smo prosti čas in smo igrali. Če si že muzičar, te špilaj. In tako sta onadva preprosto začela zraven rapati. Pravzaprav so na teh jammih nastali že prvi zametki skladb.

Koliko časa potem že igrate skupaj?
Jason: Tako zares tri leta. V začetku je bilo sicer tako, da sta Dula in Papa imela za koncert pripravljenih nekaj matric, pri nekaj skladbah pa smo mi zraven igrali. Potem pa smo počasi začeli igrati vse skladbe.

Kaj pa se je po priključku skupine zgodilo z matricami?
Ivor: Sedaj so skladbe napisane za skupino, na novo in nimajo nič z matricami.

Kako pa vidva kot tekstopisca gledata na ta preskok iz matric k skupini?
Dula
: Live band je zakon.
Papa: Čeprav se tudi v matrice lahko zelo vživiš. Odvisno od človeka.

Katera je pa najstarejša skladba na plošči?
Dula. Nam se miga.
Ivor: Nam se miga?
Papa: Daj papir.

debata…

Ivor: Zdaj vidiš zakaj smo snemali eno leto. (smeh)

Kljub temu, da so skladbe precej družbeno-kritične, se mi zdi, da za vsako stoji neka osebna zgodba.
Papa: Zgodbe jemljeva iz najinega življenja. Pretvarjati se nima smisla. Vse, kar vidiš, zapišeš, naj je pozitivno ali negativno.

Kako pa pišeta skladbe?
Dula: Eden dobi idejo in nekaj napiše, potem pa to skupaj nadgradiva.

Sta kdaj pisala skladbe v slovenščini?
Dula: Na začetku.
Jason: Po polnoči. (smeh)
Andrej C.: Zakaj bi sploh rapal v slovenščini? Zaradi trga? Meni se to zdi zelo provincialno. Isto velja za angleščino. V redu, če imaš namen prodreti v tujino in jasno poveš, da zato poješ v angleščini.
Jason: Plošča je konec koncev narejena za domače ljudi. Za nas.
Ivor: In da pustimo za sabo nek dokument. Ideja za založbo God Bless This Mess je ravno arhiviranje stvari. Čeprav seveda albuma ne posnameš zato, da ga ne bo nihče slišal.

Kako pa ste s ploščo zadovoljni sedaj, ko je posneta?
Ivor
: Jaz sem jo poslušal šele prejšnji teden. (smeh)
Papa: Jaz je še nisem slišal.
Jason: Jaz jo pa poslušam, ker so koncerti pred vrati. (smeh)

Po izidu plošče ste imeli dva koncerta. Načrtujete kakšno turnejo?
Ivor
: Ne, ker enostavno ni časa. Bomo pa seveda imeli koncerte. Najprej 25. marca v Kinu Šiška.

Matjaž Jaušovec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.