Rammstein – Liebe Ist Für Alle Da

Rammstein - Liebe Ist Für Alle Da

Rammstein – Liebe Ist Für Alle Da

2009, Vagrant records / Universal

Rammstein so nekakšno posebno famo okrog sebe ustvarili že s svojim nastankom. Za začetek so bili Nemci. Ki delajo trd, brezkompromisen industrialni rock. Peli so v nemščini in se na videz požvižgali na to, kaj jezik pomeni za njihov uspeh. Lotili so se tematik, ki v povprečnem poslušalcu zbujajo nelagodje, nerazumevanje in celo gnus. Smrt, incest, pohlep, neobičajne spolne prakse, trpljenje, nesrečne in oporečne ljubezni, mučenje ter drugi odnosi, ki jih družba smatra za disfunkcionalne ali destruktivne. Da ne nameravajo biti povsem sprejemljivi za vsakogar, je namigovalo že njihovo ime. Sposodili so si ga pri nemškem mestu Ramstein in tamkajšnji letalski bazi, kjer je leta 1988 v letalski nesreči življenje izgubilo 67 gledalcev, ki so si tistega nesrečnega dne prišli ogledat letalski šov.

Liebe Ist Für Alle Da (najboljši prevod bi se verjetno glasil Ljubezen je tu za vse) je že šesta studijska izdaja teh nemških tanz-metalcev (kot so se nekoč poimenovali sami). Že izid prvega singla Pussy je dvignil kar nekaj prahu. Video z eksplicitnimi prizori članov benda med spolnim občevanjem ni nekaj, kar bi populacija širokosrčno pospremila s prikimavanjem in odobravanjem. Za Rammsteine to sicer ni nekaj novega, a ob površnem poslušanju se ni mogoče izogniti misli, da je za njih provokativnost postala rutina, ki služi le še sama sebi. Morda bi lahko pomislili, da pri verzih, kot je „You have a pussy, I have a dick, so what’s the problem, let’s do it quick“ ne gre niti za vrhunec njihovih liričnih prizadevanj niti za najbolj izviren glasbeni pristop. A dejstvo je, da so se Rammstein ravno s komadi kot sta Pussy in otvoritvena Rammlied spet nekako našli (vmes so preživljali tudi krizo in bojda bili na robu razpada skupine). Prvi skladbi Rammleid sledita Ich Tu Dir Weh in Waidmanns Heil, ki nas z dobro mero nažiganja in ravno pravo tehnoidnega prizvoka popeljejo do pristnega Rammstein doživetja. Lajajoči glas pevca Tilla Lindemanna, ki ob primernih trenutkih z lahkoto preraste v melodičen napev, agresivni kitarski riffi, ubijajoče močna ritemska sekcija, klaviature, ki ustvarjajo ravno pravo atmosfero. Vse to so Rammstein, kot jih poznamo. Četrta skladba z naslovom Haifisch pa nam pokaže njihovo drugo stran. Ta zveni kot glasbeni otrok, ki bi nastal, če bi se med sabo sparili Depeche Mode in Sisters of Mercy. Nedvomno gre za (seveda čisto subjektivno izbran) najboljši moment ploščka. Album nadaljuje pesem B********, ki po besedah kitarista Richarda Kruspeja lahko pomeni „karkoli sami želite“. Muzikalno se v B******** pokažejo vplivi sodobne ameriške metalurgije – Static-X, Rob Zombie in podobni so nedvomno pustili svoj pečat. S precej baladno Frühling in Paris, ki vsebuje tudi nesmrtni verz Edith PiafNon, je ne regrette rien“, se album prevesi v svojo drugo polovico. Sledijo še Wiener Blut, Pussy, Liebe Ist Fur Alle Da in Mehr, ki ponudijo točno tisto, kar od možakarjev tudi pričakujemo. Gre za zvokovno zaokrožen in premišljen splet pesmi, ki precej svoje energije izgubi le pri zaključni Roter Sand.

Pa da ne bo kakšne pomote. Produkcijsko gledano je Liebe Ist Fur Alle Da prav tako dovršen album kot so vsi ostali, ki jih je šestorica spravila na svet. Tudi lirično, tematsko in stilsko plošček spominja na svoje predhodnike, kar je za najbolj zveste oboževalce gotovo dobra novica. Tisti, ki v glasbi ves čas iščejo napredek in premikanje meja, pa bodo verjetno ob poslušanju albuma vsaj rahlo razočarani. Rammstein so meje konkretno premaknili in označili svoj teritorij tam nekje leta 1994, ob svojem nastanku. Od takrat svoje meje le nekoliko razpostavljajo in svoje področje le še srborito branijo. In potrebno je priznati, da to vendarle počnejo zelo dobro.

Nina Hlebec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.