Low Value – Osnova je diktatorska, aranžma je demokracija

Low Value - Osnova je diktatorska, aranžma je demokracija

Low Value – Osnova je diktatorska, aranžma je demokracija

Še vedno mladi mariborski punk-rockerji Low value so po plošči The Language of Stolen Music iz leta 2005 končno izdali novo zgoščenko Recharge. Predstavitev novih skladb se bo zgodila 20. Februarja v mariborski pekarni v dvorani Gustav. Nekaj dodatnih pojasnil je za Rockonnet podal pevec Matej Kosmačin.

Ob poslušanju obeh plošč se zdi, da sta svetlobna leta narazen oz. je nova plošča velik napredek naprej. Kako jo vi vidite?
Saj plošči sta v bistvu svetlobna leta narazen (smeh). Mi jo vidimo kot nek izdelek s katerim se lahko predstavimo, identificiramo, tudi komadi so bolj zreli, bolj tehnično dodelani.To bi lahko mogoče pripisali tudi temu, da se staramo (nismo več srednejšolci) in tudi okusi vseh članov benda se zelo razlikujejo in se razvijajo.

Dolgo se je govorilo o izidu nove plošče, se je kar vleklo. Zakaj? Ste material še polirali oz. niste bili z njim zadovoljni?
Verjemite, da se je nam vleklo mnogo bolj kot komurkoli drugemu! Težko je nekaj izdati in s tem predstavljati band, če s tem nisi 120% zadovoljen. Tako, da bi lahko pripisali to slednjemu. Z leti pride tudi do odgovornosti na drugih področjih, ki jih ne moreš ignorirati (delo, šola, punce…..).

Kako imate razporejeno avtorsko delo pri skladbah, vsak doda svoj del? Vlada demokracija? Kdaj veste da je skladba zrela oz. dobra za izdajo?
V bistvu večinoma deluje to tako, da Jernej B. (kitara) ali pa Matej (vokal, bas) prineseta na vaje osnovno idejo, ki pa jo pol skupaj dodelamo. Tako da je osnova komada skorajda diktatorska, aranžma pa je več ali manj demokratičen. Glede zrelosti komada je pa vsakič drugače, nekatere naredimo v 15min in so končani, nekatere pa delamo tudi po 6 mesecev. V glavnem pa se komadi zaključujejo v studiu, ko je zraven še vsaj en par ušes, ki sliši stvari čisto kot “navaden” poslušalec.

Razlika med ploščama je tudi stilska. Zdi se, da ste prerasli recimo temu srednješolska leta punk-rocka, glasba je bolj odrasla, trda, zvok je bolj poln. Čemu bi to pripisali? Odraščanju, vplivu drugih glasbenih žanrov…?
Kot rečeno, je stilska drugačnost med platama tudi zaradi let, ki so pretekla med njima. Zdi se mi tudi, da imamo več povedati s tem albumom, je na nek način zrcalo naših življenj, ki so se tudi spremenila, odrasla, postala bolj trda, resnična, resnejša…

Nekateri pravijo, da je punk.rock glasba za srednješolce. Bi se strinjali? Oz. argumenti proti?
Tu bi se dalo debatirat kako in kaj, kar se pa nas tiče je punkrock za vse generacije. To v glavnem govorijo ljudje, ki o punkrocku in sami sceni, ne vedo ničesar. Isto, če bi mi govorili, da je klasična glasba samo za starejše ljudi. Vsa glasba je za vsakogar, ne vem zakaj ljudje vse popredalčkajo kaj kam spada in pa kaj lahko kdo posluša. Je pa v glavnem namenjena mlajšim poslušalcem, ker starejši pač v večini slišijo samo ropot in drenje.

Mineva 10 let odkar ste se pojavili na sceni. Kako boste to proslavili? Je nagrada album?
A je že preteklo toliko? Mater, kako gre čas mimo. Res je, 10 let vzponov in padcev je za nami. Proslavili bomo tako kot znamo, napili se bomo do neprepoznavnosti in peli himno ali pa kaj podobnega… (smeh) V bistvu se še nismo osredotočali na to… Nagrada je prijateljstvo. Ne vem, če me je kdaj kakšna dejavnost zbližala z nekom tako kot band, vsa ta spanja na tleh tujcev, vaje z mačkom, dolge vožnje na koncerte, zapravljanje denarja za opremo, spoznavanja ljudi in krajev, naredijo svoje.

Kako je mlademu bandu, kot ste vi na slovenskem trgu? Najbrž je premahjen, zato tujina? Tam ste zelo dobro sprejeti.
Kaj pa je to slovenski trg? Kako pa to izgleda? Šala!!!! Ja stvar je takšna: če bi se ozirali na slovenski trg, bi že zdavnaj nehali igrat takšno zvrst. (smeh) Zlata leta punkrocka so minila, ljudje, ki so podpirali sceno so odrasli, cdji ljudi več ne zanimajo itd. – če hočemo samo jamrati. Slovenija je majhna in s tem se je treba pač sprijazniti, imamo pa veliko odličnih klubov, promotorjev, ki pa jih občine oz. lokalne oblasti, bolj kot ja, ne podpirajo. Glede sprejetja v tujini je pa tako, da imaš več možnosti, ampak imaš tudi veliko veliko več konkurence. Več kot igraš, več imaš možnosti, da te bo kdo opazil.

Kako vam je uspelo prodreti na azijski trg? Kaj se tam dogaja z vašo glasbo, imate informacije? Nova plošča bi tudi naj izšla nekje na vzhodu, drži? Si mogoče obetate turnejo po tamkajšnjih državah?
Na azijski trg, natenčneje na Japonsko nam je uspelo priti, verjeli ali ne, samo s pomočjo e-mailov. Prva plošča je izšla na založbi CR Japan/InYaFace (Randy, Frenzal Rhomb ipd.), ki pa je nekakšen Fat Wreck Chords vzhoda. Z "gospodarsko krizo" je ta možnost za drugi CD, žal, usahnila. K sreči so nas opazili drugi in bum spet smo tam. Drugo ploščo je izdala založba High speed flower records. Glede turnej je pa trunutno stanje na Japonskem nemogoče razen, če imaš zelo razvito fan mrežo. Brez fan mreže pa rabiš ogromno denarja… Mogoče pa v prihodnosti? Upajmo!!!!

Zanima me še, zakaj ste posneli videospot? Kje vidite možnost njegovega predvajanja?
Videospot smo posneli načeloma zato, da nas opazjio poslušalci, kateri za nas še ne vedo. Spot je po eni strani tud neke vrste referenca benda. Glede na to, da so socialna omrežja tako razvita in pa da ima skoraj vsak že dostop do interneta, je to naš cilj predvajanja. Če bodo možnosti predvajanja tudi na TV, verjemite da bomo tudi to možnost izkoristili.
Spot je bil posnet na podlagi tega, da nam je velik prijatelj in super režiser Brane Lobnik – Bruno šel na roko, sej veste kako je, budget je bil majhen, časa je bilo malo, ampak so Brane in ekipa (TenSquareStudio) storili vse, da je spot takšen kot je – odličen!

Katarina Trstenjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.