Kirurška fronta v InBoxu

sims_02

FREQUENCY 7 aka SURGEON & BEN SIMS
Ljubljana / InBox
20. 2. 2010
Vstopnina: 15 EUR v predprodaji, 18 EUR na vratih

Morda bi začel čisto na koncu sobotne noči, ko je Gumja po entuziastičnem vriskanju in žvižganju vztrajnih plesalcev vendarle odvrtel še zadnji komad. Umekovega Lanicorja, resnično jebeno hudo klasiko in deralico starega kova. Njega dni je bil komad stalnica slehernega žura, poleg tega pa verjetno še himna slehernega flešerja; da ga zarolaš na koncu je klišejsko ko sam hudir, in roko na srce gre za prav ceneno potezo. A kaj bi s tem; s komadom je Gumja končno rešil svoj set iz mlačnosti in šopanja brez repa in glave. Vsaj tako se je zdelo – ob sicer solidni selekciji a brezjajčni dinamiki se je njegov set vseskozi ponujal v primerjavo z njegovima predhodnikoma in njunem žmohtnem obvladovanju dinamične naracije seta.

V tehnu to žmohtnost dinamike namreč zahteva in ponazarja vzklik ŠOPAJ AL PA DNAR NAZAJ, JEBOTE, s čimer pa seveda ne merim na razbijanje v prazno in glasno, marveč redno potapljanje poslušalca in plesalca v dejansko dogajanje, v nove in nove napade tehna. Ta ga mora žgati ko za časa Soške fronte, ko nisi vedel, iz katere strani bo padlo po tebi, ne pa z neko predvidljivo glasnostjo in nabijanjem gainov. Ta te le opominja, da ti z metodično konstantnostjo uničujejo slušni sistem, kar se je ta vikend spet veselo izvajalo.

Skratka, nazaj na začetek. V InBoxu sem se tokrat znašel prvič, in roko na srce sem se prav (upravičeno) veselil možnosti, da iz standardne štirkine klubske scene spet malo pogledam naokrog. Že od začetka se vidi, da je koncept tu radikalno drugačen. Sprva je to kazal simpatično dosleden varnostnik, ki je našim bradam navkljub zahteval osebne izkaznice in le na koncu popustil, ćeš, naj vam bo. Tak legalizem zaradi njega samega je resda idiotski, a po drugi strani verjetno nujno potreben ob vseh hordah mularije, ki si kljub prepovedim želi glasne glasbe in plesa. Sama notranjost pa je… no, skorajda stayliš, a malo sterilna . Plac je zračen in svetel, in kar se mene tiče odsotnost kaj bolj igrive dekoracije ali vsaj zanimivih detajlov pač ne paše v disko. Četudi rola Surgeon, nismo v zdravstvenem domu temveč diskotu; hoče se švic, tema in nekaj zdravega prestopništva. A nič od tega; money-making machine pač, in pri tem je raba domišljije kaj ozko prakticirana.

Ampak ajde; panoptično notranjo arhitekturo ter preveč radovedne redarje ob stran, prišli smo ravno, ko je Veztax zaključeval svoj set, in tega je zaključil, še preden sem lahko zakurbljal tehno mašinerijo in ko sem se enkrat ogrel za ples, sta bila za pultom že tandem Frequency 7 oz. DJ Surgeon in Ben Sims. Od tod dalje je bila stvar pretežno tehnažarska poezija: v tandemu sta fanta napekla funkoiden in hudo plesen tehno, ki se je od časa do časa umaknil v offbeat, funk ali acid pasaže, ves čas pa ga generalno žgal in niti za moment postal dolgočasen. Malo nižji ratio BPM je za uvod kar ugajal, leta že delajo svoje, a ko je za pultom ostal le Surgeon sam, se je začela prava zabava. Hitr, oster in natančen tehno, industrijski in nečloveški, je mlel povsem prekratko urico in še preden sem opazil, je njegov signature zvok že počasi zamenjeval Ben Sims. Ta je spet povzel zvok, ki je bližji Frequency 7, a občutno manj eksperimentalen in precej bolj masiven. Četudi bi nemara raje plesal na kirurgovo postapokaliptično temačno atmosfero, je Sims več ko solidno peljal večer vse do nastopa še našega Gumje in njegovega zaključka.

O tem zaključku si pač mislim svoje – za zadnji del noči moraš folk animirati in ne težiti z nekimi brezveznimi breeakdowni ter rajcanji, vsaj vkolikor se ta ne razvijajo v kaj res vznemirljivega. Pri njem se niso; reševala ga je, kot rečeno, še vedno plesna selekcija in dobro vzdušje v presenetljivo konsistentno in vse do jutra ravno prav napolnjenem klubu. No, plesali smo vseeno čisto do konca, in vsa čast vsakomur in vsem, ki tak (zame malce retro) večer lahko zaključijo s tako velikim nasmehom na obrazu, kot sta ga meni narisala najprej (nekam ponesrečen remiks) Knights of Jaguar ter nato še neusmiljeno vijačenje ter ropotanje Lanicorja.

Tekst: Anže Zorman
Foto: Kaja Brezočnik

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.