Borghesia – 20th Century Selected Works

Borghesia - 20th Century Selected Works

Borghesia – 20th Century Selected Works

2009, FV

Obstajajo skupine in obstajajo velike skupine. Njihova glasba nas prestavi v drug čas, v specifično družbeno-politično okolje, s katerim so izvajalci imeli poseben odnos. V svoji glasbi so poleg individualnih idej izrazili še občutke, probleme in strahove določenega obdobja. Ujeli so zeitgeist dobe, ki je slišen v vsakem tonu, v vsaki (ne)izrečeni besedi.

Kako je bilo v šestdesetih v Kaliforniji? Sončno in brezskrbno ter tako, kot zvenijo The Beach Boys. Nemčija sredi sedemdesetih? Ni problema, Autobahn. Začutiti delček Warholevega kreativnega gnezda in umazanijo New Yorka? The Velvet Underground. Nemški punkerski deziluzionizem in družbeni nihilizem konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih? Neubautni in D.A.F. In tako naprej, recimo z Nirvano, Doorsi, Pink Floydi, Public Enemyji … v naših krajih pa npr. z Nieti, Pankrti, Laibachi in Borghesio – slednja skupina je letos spet aktualna, saj je pred kratkim izšla njena 2-CD retrospektiva 20th Century Selected Works.

Borghesia je dober primer alternativne scene, ki je cvetela v zadnjem desetletju naše skupne države. V svoj zvok so vključevali napredne tokove industriala in kraftwerskega sintipopa. Skupina je lovila (in še vedno lovi) s svojim mehanično – nevrotičnim tremorjem, ki se razprostira na plesišče. V ospredju so monotoni ritmi in rezak glas Daria Seravala, ki se med kovino in plesom bori za obstanek. Glasba daje občutek neposrednosti, konkretnosti – telesnosti; taki zmesi elektronske umazanije in človeškega znoja se je v osemdesetih reklo Electronic Body Music. EBM je industrijska skladišča spremenil v plesišča in družbeni marginali dal glas. Borghesia so bili glasniki odrinjenih ter pozabljenih, preko plesa pa posredovali vsebine, ki so se dotikale takratne družbeno-politične resničnosti. Prvi CD kompilacije vsebuje nekaj njihovih najbolj znanih komadov (npr. Ni upanja, ni strahu ali Discipline), drugi CD pa je bolj eksperimentalen in večinoma inštrumentalen. Na njem in v zgodnjih delih skupine Laibach slišimo temelje za vse, kar je kasneje postalo znano pod nazivom martial industrial.

Kako Borghesio približati generaciji, ki ni odraščala v osemdesetih? Občutek represije in skrivanje drugačnih sta na nosilcu zvoka ovekovečena – a to bo premalo. Potrebno bo tudi v knjižnico, na oddelek za zgodovino. Kdo je izrekel znameniti stavek »Ne čujem dobro«, kako pomembni ter znani so bili Borghesia v osemdesetih in na začetku devetdesetih in kaj ima z vsem skupaj belgijska skupina Front 242? Zaenkrat je to še jasno, a čez dvajset, trideset let … Skupine, kot je Borghesia, se ne razlagajo same. H kompilaciji priložena knjižica je skopa, v njej so samo najnujnejše informacije o komadih, o skupininih albumih in pomembnih letnicah. Ostalo je zgodovina, skupina pa bi si podobno kot Laibachi zaslužila tudi že disertacijo. Kje in kdaj jih najti? Podnevi težko, poskusite pa lahko ponoči, »v mestu, v zakotnih ulicah, v vlažnih kleteh«.

S 20th Century Selected Works se na police vrača pomemben del naše glasbene zgodovine. Menim sicer, da bi si skupina, formirana okoli zvočnega masterminda Alda Ivančiča, zaslužila obilno retrospektivo – takšno, kot sta jo lani dobili skupini Kraftwerk in The Beatles – a za osvežitev spomina in kratko reflkeksijo bosta pričujoča CD-ja dovolj, baje pa projekt že pripravlja ponovni glasbeni zagon.

Matjaž Gerenčer

 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.