Lollobrigida + Sindikat DJ Crew v Kinu Šiška

lollobrigida_03

Ljubljana / Kino Šiška
15. 1. 2010
Vstopnina: 8 / 10 €

Tam nekje v prvi polovici lanskega decembra smo bili na festivalu God bless this mess priča eksplozivnemu nastopu hrvaško-prekmurske naveze pod imenom Lollobrigida. Večer, nabit s pozitivno energijo, je dajal slutiti, da bi se kompanijo splačalo videti tudi na samostojnem nastopu in ob novici o njihovem koncertu v Kinu Šiška ni bilo kakšnih hujših zadreg.

Petkova napoved je očitno obljubljala dovolj, da se je v Šiški zbrala pisana druščina relativno številčnega življa, kateri si je prišel ogledat ta izredno zanimiv kolektiv, ki pri nas trenutno še najbolj ustreza opisu disko-trash-punk spektakel (kot je bilo že mnogokrat ponovljeno), čeprav je ideje, tematike in glasbeno zasnovo Lollobrigide kar težko spraviti v kakšen zares oprijemljiv okvir – sicer pa kdo pravi, da je to večno predalčkanje samo po sebi sploh kako konstruktivno početje. Kakorkoli že, petek je bil očitno s strani organizatorjev zamišljen kot nekakšen celovečerec, ki naj bi se ob spremljajočem DJ programu raztegnil do četrte jutranje ure. Tako imenovani pre-party s Sindikatom verjetno res ni bil namenjen izbranim glasbenim okusom, a v nobenem primeru ni pustil kakega vsepresegajočega glasbenega vtisa. Ob prihodu članov Lollobrigide na oder je bilo prvo čustvo zatorej rahlo olajšanje, nato pa smo že dobili servirano krajšo recitacijo iz Moj dečko je gej. Zabavna in prijetna popestritev preden se je koncert čisto zares začel z Miss Right and Mr. Wrong. V sedaj že ustaljeni maniri so Lollobrigida z impozantnima pevkama in nič manj zagretimi ostalimi člani predstavili lep košček svojega repertoarja in zajeli tudi bolj znane hitiče kot so Volim te, Straight Edge in Ludi party, pri katerem so se članom benda na odru priključili tudi tisti najbolj pripadni med publiko. Ob njihovem plezanju na oder je bilo opaziti, da gredo budnim redarjem po glavi že neprijetni scenariji, vendar pa je tu prevladala profesionalnost in zopet zelo spretno izpeljana komunikacija obeh pevk s poslušalci. Zelo lepa gesta in hkrati dokaz, da so Lollobrigida tu zaradi obiskovalcev, ki so se, mimogrede, ponašali z najrazličnejšimi oblačili, odtenki las in spolnimi usmeritvami. Sami tehnični plati koncerta prav tako ne gre ničesar očitati – za zvok tokrat dobro poskrbljeno, kar se tiče izvajalcev, pa gre tako ali tako za preverjene mojstre, ki svoj posel obvladajo.

Če pod vse skupaj potegnemo črto, lahko pohvalimo še en zelo soliden, a vendarle morda nekoliko kratek koncert – le dobro uro smo poskakovali – in se obregnemo ob DJ set, ki poleg drugih pomanjkljivosti čisto dejansko in brez vsake šale vsebuje nekakšno elektronsko varianto večne klasike Smells Like Teen Spirit. Obljubljeni after-party je tako hitro izgubil kakršenkoli potencial in se premaknil v druge konce. A morda gre za nekakšno modo potvarjanja starih dobrih klasik, saj je bilo možno takrat, ko se je ta petkov večer že prevešal v sobotno jutro, tudi na Metelkovi zaslediti nekakšno poskočno verzijo starih dobrih Doorsov in nesmrtne Riders On the Storm. Napredek v glasbi je seveda lepa in zelo zaželjena stvar, a nekaterih stvari se enostavno ne počne. Kaj je tisto, kar je tokratnemu petkovemu dogodku še manjkalo, je težko reči. Mogoče je to določen prekmurski lokalpatriotski naboj, ki ga je bilo čutiti v Menzi, morda je kriv ambient Kina Šiška, ki nekoliko razdruži publiko, morda pa je deloval le kakšen subjetivni dejavnik, ki je avtorico tega zapisa pahnil v prepričanje, da so Lollobrigida kljub ponovnemu odličnemu nastopu vseeno še nekoliko bolje izpadli dober mesec nazaj v Menzi pri koritu.

Tekst: Nina Hlebec
Foto: Jurij Bizjak

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.