Kristina Train – Spilt Milk

Kristina Train - Spilt Milk

Kristina Train – Spilt Milk

2009, EMI / Blue Note / Dallas

Izdati prvenec za prestižno založbo Blue Note ni kar tako; še posebej, če si prvo priložnost oziroma povabilo zavrnil ter se raje posvetil drugim stvarem (šoli, če govorimo o Kristini Train). Zato je ta prvenec izšel z zakasnitvijo. Kar pa ne pomeni, da je Trainova novinka, niti slučajno. Pogosto sodeluje s skupino Scrapomatic, na odru pa smo jo lahko videli tudi s skupino The Derek Trucks Band.

Če navlečemo naslednjo misel na Dereka Trucksa. Odlični slide kitarist je med drugim član legendarnih The Allman Brothers, poleg tega pa je poročen z odlično pevko in kitaristko Susan Tedeschi. V primerjavi z njeno prezenco (je blues pevka) je Kristina Train še precej naiven deklič – vtis, ki se ga ob poslušanju prvenca Split Milk nikakor nisem znebil. Naj vas ta trditev ne zavede – z barvo vokala nekje med Norah Jones (pričakovano) ter KT Tunstall (presenetljivo) je Trainova odlična pevka, z žametnim in gladkim (smooth) glasom; sprehaja se po vseh zvočnih registrih, tudi močno petje ji ni tuje (vse našteto je lepo demonstrirano v vzneseni Moon River). Vokalno je suverena tekom celotne plošče, pohvala gre tudi spremljevalni ekipi in producentu Jimmyju Hogarthu (ta je, čisto mimogrede, v preteklosti delal tudi z že omenjeno KT Tunstall). Vendar pa Trainovi manjka tista bridkost in trpkost, ki bi jo dvignila nad povprečje, mi bi pa ji verjeli – tudi lirično je še precej "mlečna" (poslušajte na primer Half Light , avtobiografsko Far From The Country, tudi naslovno Spilt Milk).

Kljub temu nimamo Kristini Train kaj očitati; malce strožji kriterij izhaja iz njene kvalitete in je prej spodbuda kot pa (škodoželjno) grajanje ter kritiško pametovanje. Split Milk je odličen prvenec s solidnimi skladbami ter zelo dobrimi aranžmaji. Moja favorita: Don’t Beg for Love ter You’re Still Goin To Lose. Dekle, o katerem se bo še slišalo!

Matjaž Jaušovec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.