NU YU1: Kriške, Ola Orhe, Repetitor

Kriške

Kriške

Ljubljana / Menza pri koritu
17., 18. 12. 2009

V Sloveniji je v zadnjem letu postala zelo popularna srbska alternativna scena, ki je že večkrat dobila svoje mesto tudi v medijih. Decembrsko dogajanje so se z dvema NU YU večeroma odločili popestriti tudi v Menzi pri Koritu, na prvega so povabili tri skupine.

Večer so odprli Kriške, ki so pokazali poznavanje postpunkovske tradicije z čvrstimi linijami na kitari. V Menzi je bilo začutiti, da je sodobna srbska rock scena zelo povezana ter da si skupine med seboj zelo pomagajo. Medtem ko so nastopali Kriške, so člani benda Repetitor uživali v publiki ter jih s tem vzpodbujali. Energičen nastop je bil dodelan in agresiven, škoda le, da se vokalista ni bolje razumelo, s čimer bi bila podana še sporočilnost. Ta bend ima perspektivo, da postane reden spremljevalec naših alternativnih koncertnih prizorišč. Enega od zadnjih komadov, ki so ga zaigrali, je bil Pencilin, v katerem je čutiti patos današnje srbske mladine.

Med prisotno publiko je bilo slišati vznemirjenje zaradi skupine Repetitor, ampak za to je bilo potrebno še malo počakati. Za ogrevanje so bili zadolženi še Ola Horhe, pri katerih gre parvzaprav za instrumentalni dvojec, ki temelji na dveh analognih sintetizatorjih ter zelo ritmičnih bobnih. Zelo fina in ugodna ambientalna glasba, ki lahko deluje odmaknjeno ter nosi v sebi tudi nekaj tiste žlahtne melanholičnosti. Mogoče je bil le za odtenek predolg nastop, kajti po določenem času postane vse skupaj ponavljajoče ter zahteva izredno zbranega poslušalca.

Menza je bila že solidno polna, ko je na oder stopila že kar malo zvezdniška skupina Repetitor, in takoj po prvem komadu je bilo jasno, da bo to eden tistih energičnih koncertov, ki ne bodo šli v pozabo. Pri Repetitor bi človek lahko rekel, da tu ni neke strašne filozofije; samo surov, jezen ter plesen postpunk, ki pride do izraza še bolj, če ima skupina pod odrom publiko, ki čuti tako kot oni sami. Zanimiva je tudi sama sestava benda: na kitari in volaku suhi vokalist Boris, ki ga spremljata Ana-Marija na basu ter Milena na bobnih. Le kdo bi ob taki posstavi menil, da so lahko tako energični in jezni … Pa vendarle je skupina Repetitor našla odlične kanale, kako lahko svojo frustracijo na kreativen način sproščajo. Frustrirani ter jezni se zelo hitro sprehodijo po vseh komadih z albuma Sve što vidim, poslušalstvo pa si je po zadovoljstvu v rednem delu izborilo tudi dva povratka. Po vsem videnem gre torej za odlično skupino, ki je zaključila prav tako odličen koncertni večer ter nam ponudila alternativo v pravem pomenu besede.

Tekst: Vladimir Petković
Foto: Jurij Bizjak (NU YU1)
Uroš Škrjanc (NU YU2)

 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.