Iggy Pop – Préliminaires

Iggy Pop – Préliminaires

Iggy Pop – Préliminaires

2009, Astralwerks / Dallas

Iggy Pop, starosta in boter punk rocka, ki je vplival na nepregledno vrsto kasnejših bendov z ostrejšo zvočno sliko, se je z zadnjim samostojnim albumom podal v nekoliko mirnejše glasbene vode in nam tako verbalno kot neverbalno sporočil, da je ‘sit poslušanja butastih bendov s kitarami’. Čeprav je zgornja trditev za nekoga, ki mu je bila kitara skorajda položena v zibelko, domala neverjetna, je Iggy na pričujočem albumu resnično ubral temačnejše vzdušje.

Inspiracijo mu je nudila novela francoskega avtorja La Possibilité d’une île, iz katere je izluščil stilsko pisan album, kjer pa je celotna minutaža vse prej kot trd in surov rock’n’roll, na katerega se je Iggy vsaj v preteklosti najbolj rimal. Tokrat namesto med razburkanimi in viharnimi kitarskimi rifi svojo poezijo niza v umirjenih melodijah, ki so zdaj v maniri razigrane neworleanske jazz zasedbe z ostrimi pihali in spremljevalnim pianom, zdaj v brazilskem bossa nova brenkanju in že naslednji trenutek v atmosferi zakajenega, v rdeč žamet ovitega pariškega bara s šansonjerskim večerom. Stare spomine na svoje pretekle odmike od rocka obudi tako z nekoliko bolj elektroniziranim komadom Party Time kot tudi s spoken word delom, ki ga je skozi celotnen album podal že pred desetimi leti na albumu Avenue B.

Gre torej za radikalen avtorjev odmik od večinskega dela svojih preteklih del, s katerimi je pisal zgodovino roc’n’rolla, kot kaže, mu pa idej ne zmanjkuje niti v tretjem življenjskem obdobju.

Jurij Bizjak

Povezani članki: