Demolition Group raztrgali zvok na kose

demolition_group_01

Ljubljana / Metelkova mesto / Menza pri koritu
3.12.2009
Vstopnina: 10€

Demolition Group sem ob priložnosti videl na verjetno enem njihovih zadnjih nastopov preden so note začasno obesili na klin. Šlo je za koncert v ormoškem Unterhundu – direktorskem klubu bogate rockerske zgodovine, a bolj klavrne sedanjosti. Temu navkljub – direktorski klub. In direktorski bend – takšen je bil namreč “oglaševalski slogan” takratnega ormoškega koncerta. Tega se še živo spomnim: gledalcev ni bilo ne vem kako veliko, verjetno bi se lahko vsi spravili za resnično dolg šank v kleti ormoškega gradu, pijače pa je bilo v povprečju sigurno več kot gajba piva na osebo (da vina ne omenjam). Kljub temu je bil koncert kul. Človeku se kar milo stori, ker ormoški rockerski živelj ne dela aktivneje.

Na veliko veselje direktorski bend – naj jim bo, če smo že tako začeli – ne deli iste usode kot direktorski klub. Letos ponovno aktivirani Demolition Group – zakaj in kako si preberite v intervjuju na naši spletni strani – so se resno lotili zadev. Kar veseli. Nove skladbe, po začetnem tipanju (pred dvema mesecema so igrali tudi že v Menzi, ampak takrat še malce rjavi – Goranu je na primer iz spomina ušel kakšen verz) koncertnih odrov na pozno jesen zasedba resneje švica. Upam si sicer tudi trditi, da se tako prešvicali kot v četrtek v Menzi verjetno že dolgo niso.

Menza je bila namreč nabito polna, pozitiven odnos do večera pa je bilo čutiti na in pod odrom. Spodaj podpisani je sicer težko ohranil neko smiselno “kritiško” (sic!) distanco, konec koncev so mu viže Demolišnov zelo pri srcu. Zato mu izrazito pozitivnega mnenja o koncertu ne gre zameriti, čeprav naj že v naprej pove, da so mu argumenti drugače mislečih neznani. Ob uvodni Mučnini so bili DG vidno zadržani, čeprav je bil odziv pod odrom takojšen. Zato pa so že pri Zucco is not Dead tančice padle in šlo je le še navzgor. Trem uvodnim starim skladbam je sledilo (mislim da) 6 novih, od tega velja omeniti skladbi Gospodar in Romantika, ki sta še friški žemlji. Sicer nas načeloma pri koncertih ne zanimajo same skladbe, ampak se bolj vesimo na izvedbo, vendar se bom tokrat temu načelu izneveril, saj gre za novosti. Nove skladbe vam bodo všeč, če imate radi DG, tu ni debate in to se je videlo tudi na koncertu. Res je tudi, da se je zadnje čase delalo malo več na promociji (DG so posneli tudi videpospot za skladbo 100x), pesmi so v glavnem naletele na dober odziv. Občasna neuigranost DG je bila popolnoma nemoteča, nasprotno, ob vsesplošni sproščenosti se okrog tega ni nihče preveč sekiral, celo bi jo lahko šteli kot pozitivno in simpatično: ko sta na primer malce zabluzila Tomi in Joža, je slednji kar prosto po Prešernu položil glavo na steber na menzinem odru. Ampak da ne zabluzimo še mi totalno, vrnimo se nazaj na nove skladbe. Kot rečeno je bil odziv nanje odličen, nekateri s(m)o že znali besedila in tega nis(m)o skrivali, kar me je precej presenetilo. Zato pa direndaj ob nastopu starih hitov ni bil niti najmanj presenetljiv. Carckhead, U tvojim očima, You Never Cry, Mesečina, Dež (kjer bi naj publika pela Helenin del, ampak smo potem zapeli kar vse), nepogrešljivi Japanci in Gram. Ter še kaka vzeta iz naftalina. Druga polovica koncerta je bila resnično resnično ena izmed najboljših in predvsem najbolj poštenih predstav moje letošnje koncertne bere, saj glasbeniki niso švicali samo od močnih luči, ampak dejansko od vložene energije. Zato tudi dvojni bis, in za konec ponovno in še enkrat 100x, vendar takrat že ob problemih z elektriko. Ampak v četrtek nas je zanimala muzika.

Resnično fenomenalen nastop Demoliton Group. Pohvaliti velja novinca v skupini, ki sta ujela sinergijo s starimi mački. Tudi ti so v odlični formi, čeprav se je kateremu tudi navesila kaka kila več od prejšnjih let. Ampak jebiga, DG so v četrtek raztrgali zvok na kose.

Tekst in foto: Matjaž Jaušovec

Fotogalerija:

Povezani članki: