Peaches – I Feel Cream

Peaches - I Feel Cream

Peaches – I Feel Cream

2009, XL Records / Dallas
Merrill Beth Nisker alias Peaches je baba na mestu. Ima popolno kontrolo nad lastno glasbo in je ena izmed najbolj brezkompromisnih izvajalk zadnjih nekaj let. Njena besedila so neposredna in sočna, vrtijo pa se večinoma okoli seksualnosti in spolnih stereotipov. Leta 2000 je vzbudila pozornost s svojim prvencem The Teaches of Peaches. Šlo je za surov, z libidom prepojen album, ki je prepričal s svojo premišljenostjo in neposrednostjo. Drugi album Fatherfucker (2003) je bil podobno iskriv, na njem pa je gostoval tudi neprilagojeni Iggy Pop. Tretji album Impeach My Bush (2006) je bil majhno razočaranje. V primerjavi s prvima je zvenel bolj prilagojeno in blago, besedila pa so bila banalna in na nivoju rap proletariata.
Novi album I Feel Cream bo za zveste fene še večji šok. Merrill je na njem izgubila še tisto preostalo žmohtnost in sočnost. Besedila so postala boleče predvidljiva, tematika nekaterih komadov pa čista patetika in osladnost. Nikoli si ne bi mislil, da bom na Peaches albumu slišal verz "I don’t wanna loose you" A to je le vrh ledene gore. I Feel Cream je brez zob, hja, mehak. Spremlja ga lahka disko produkcija, ki je svetlobna leta oddaljena od robatega electroclasha, ki je razturaval na prvih dveh albumih. Čast albuma rešijo le trije komadi (Show Stopper, Mommy Complex in Mud), pa še to samo zaradi zlobnega elektro mletja ala Justice.
Projektu Peaches se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. Po ničemer več ne izstopa – postal je zamenljiv. Nekdaj trdna identiteta si zdaj zvočni prostor deli z imeni, kot so Goldfrapp, Roisin Murphy in celo Gwen Stefani in La Roux.
I Feel Cream je mlačen elektro-disko album, ki bo šel hitro v pozabo. Vsi Peaches novinci ste tako vabljeni k zgodnjim delom, na katerih je libido – kreativni in seksualni! – še tekel v potokih.

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.