Isis ponovno v Ljubljani

1 Transitional

1 Transitional

Ljubljana / Kino Šiška
17. 11. 2009

Recenzije ni lepo začeti z bentenjem, zato upam, da mi bralec odpusti tole kratko terminološko razpravo. Že odkar je vzklila novica, da se nam v Sloveniji letos obeta četrti obisk „ezoteričnih metalcev Isis“, se omenjena besedna zveza vztrajno preklada po glavi in išče svoje mesto, a zaenkrat brez uspeha. Ezoterika, kot nam prijazno razloži vsak bolje opremljen slovar, je umetnost dela z energijami, ki prihajajo iz nekakšnih višjih duhovnih virov. In čeprav ne moremo preko tega, da Isis resnično oddajajo neverjetno energijo in se hkrati ponašajo še z imenom egipčanske boginje, ezoteričnost morda vseeno ni prva beseda, ki pade na pamet po torkovem koncertu.

A pojdimo vrsti. Večer se je začel obetavno – z zamašenimi sinusi, na pol obstoječim sluhom, a imenitnim obetom. Progresivno hrupni Isis kot jih imamo najraje, hiphop dvojec Dälek (oboji že povratniki v Sloveniji, ki delujejo pod okriljem založbe Ipecac in neutrudnega šefa Mikea Pattona) ter Transitional, relativno novo britansko ime, ki bi ga lahko uvrstili v predalček industrialnega dooma, če bi se že hoteli ubadati s tovrstnim kategoriziranjem. Uvod v ta surovo-hipnotični večer je torej predstavljal dvojec Transitional, ki je, kot se bomo očitno morali navaditi v Kinu Šiška, s svojo godbo začel točno ob napovedani uri. Ob vstopu v dvorano nekaj čez pol deveto (začetek nastopa napovedan za 20:20) smo že prisluhnili počasni, a udarni godbi z vokalistom, ki bi ga v primeru kake sile mirne duše porabili tudi Laibach.

Po krajši pavzi sta stvari (gre prvenstveno za mikrofon in gumbe mešalne mize) v roke vzela impozantna fanta iz naveze pod imenom Dälek. Glasbene vzporednice med Isis in Transitional bi hitro našli, Dälek pa sta v glasbenem smislu nedvomno predstavljala največji odklon torkovega večera. Nekaterim obiskovalcem njuno temačno in hrupno hiphop repenčenje ni odgovarjalo, a mojstra močnih ritmov in bistrih besedil se nista nameravala prepustiti apatični publiki, temveč sta obiskovalce povabila k bolj aktivni udeležbi na koncertu. In res, živelj se je na njun poziv le premaknil nekoliko bližje k odru in zavzel za odtenek manj melanholično pozo, saj njuna svobodomiselna glasba, navdihnjena z ustvarjanjem legend kot so Public Enemy, in prepletena z mnogimi drugimi glasbenimi vplivi, malodušja resnično ni dopuščala.

In če sta Dälek publiko vsaj delno uspela razvneti z inteligentno-surovim hiphopom, so Isis začeli drugače, v svoji blagodejno-hrupni maniri ter z raztrganim glasom pevca/kitarista Aarona Turnerja. Bolj konkretno: svoj nastop so otvorili s pesmijo Hall of the Dead z aktualnega albuma Wavering Radiant, nadaljevali s Hand of the Host in prešli na Holy Tears z albuma In The Absence Of Truth, ki je med drugim tudi moj osebni favorit, saj sem ob njem besno naštudirala vsaj polovico izpitov četrtega letnika. S tega albuma sta tako manjkala vsaj še Not In Rivers, But In Drops ter Dulcinea, a vsem okusom bi zadostili le, če bi zaigrali vse skladbe z vseh njihovih albumov – kar sploh ni slaba ideja za fantastičen glasbeni maraton! A torkova realnost nas je od Holy Tears popeljala do 20 Minutes/40 Years, Ghost Key, Wills Dissolve in Threshold Of Transformation. Ni bilo torej dvoma, da Isis predstavljajo Wavering Radiant, kljub temu pa so nam privoščili tudi čudoviti Wills Dissolve s Panopticona. Temu setu je sledil verjetno najboljši encore letošnjega leta. Ko smo Isis evforično priklicali nazaj, so nam poklonili še prečudovita Carry ter Celestial (The Tower) in močno upam, da ob tem v dvorani ni bilo nikogar, ki ne bi spustil vsaj kakšne potne srage. Tisti, ki smo svoj pot puščali v prvih vrstah, pa imamo vseeno razlog ali dva, da tokrat potožimo nad čudnim in predvsem preglasnim ozvočenjem v Kinu Šiška, ki je vsaj na prvih bojnih linijah praktično umorilo sicer neustavljivo rohneči glas Aarona Turnerja. Morda bo kdo potarnal tudi nad tem, da smo slišali premalo skladb s starejših albumov. A če pomislim na prepotene majice, lase, prilepeljene na obraz ter miganje pod odrom, ki je bilo občasno na meji transa, so Isis s svojim silovitim nastopom vseeno pustili fantastičen vtis, ki bo v srcih ostal trajno zapisan vsaj do njihovega naslednjega obiska.

 

Tekst: Nina Hlebec
Foto: Jurij Bizjak
6, 7, 19-25 Matjaž Jaušovec

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.