Demolition Group: Osladna mehka glasba paše v obdobjih lahkotnega, brezskrbnega, brezmejnega ugodja, sluzasta lažje leze v rit.

Goran Šalamon (foto: Matjaž Tančič)

Goran Šalamon (foto: Matjaž Tančič)

Demoliton Group so spet na sceni. Eno izmed najboljših zasedb na domači glasbeni sceni spodaj podpisani težko opisuje. Raje si preberite intervju, Demolition Group niso namreč nikoli trosili neumnosti. Kako in zakaj so se spet znašli na koncertnih odrih nam je po elektronski pošti odgovoril Goran Šalamon, pevec zasedbe. Direktorski bend. Tudi v časih tajkunov.

Že nekaj časa ni več skrivnost, da ste Demoliton Group aktivni. Kakšni so občutki ob ponovni vrnitvi na koncertne odre?

Odlični. Če nam rokenrola in odra ne bi manjkalo, se ne bi niti zagnali ponovno.

Kakšni pa so odzivi poslušalcev? Konec koncev ste bili z odrov odsotni kar nekaj let.

Zaenkrat tudi odlični. Nisem prepričan, ali je to posledica prvega šusa vrnitve po dolgi odsotnosti ali bo dober odziv trajnejši. Verjetno je v največji meri odvisno od nas. Ali smo na odru še tako energični in eksplozivni kot nekoč. Ali bo nova glasba enako močna kot nekoč. Skratka, zaenkrat je vse OK. Morda še bolj, kot smo pričakovali. In upam, da bomo dovolj močni, da bo trajalo.

Kaj pa je botrovalo relativno dolgi ustvarjalni pavzi?

Verjetno dolgo, neprekinjeno ustvarjalno obdobje pred pavzo. Neka vrste prenasičenost, utrujenost, naveličanost. Kaže, da je bila pavza nujna. In bolje, da je bila le pavza, pa čeprav dolga, kot pa smrt.

Se je ponoven zagon pripravljal dolgo časa ali ste se zanj odločili nenadoma?

Odločali smo se dolgo (kar je očitno). Odločitev pa je bila kot vedno nenadna. Nikakor pa se nismo pripravljali. Sploh si pa ne predstavljam, kako bi se lahko pripravljali. S psihiatričnimi seansami, shujševalnimi kurami, depilacijami, lepotnimi operacijami,…???

Zakaj ste se DG sploh odločili za ponovno nastopanje ravno sedaj? Na vaši novi spletni strani pišete, da so razlog težki časi.

Saj ni ravno sedaj. Odločili smo se pred dobrim letom. Je pa podobno kot z vsakim »umetniškim« dejanjem ali izdelkom. Nastane iracionalno, podzavestno, hipno, brez prevelikega razmišljanja. Potem ko pa že je, ga poskušaš racionalizirat. Poiskati razloge, neko hudo pametno razlago, kaj je pripeljalo do tega, da je nastalo to, kar je nastalo in ravno tako, kot je nastalo. In se ti zazdi, da se naveza težki časi, težka glasba zraven vsega pomena, ki ga lahko nosi s sabo, še dobro sliši.
Kljub temu pa. Ja. Prepričani smo, da so težki časi pravo okolje za težjo glasbo. V časih, ko je na izbiro in ko je dostopno izobilje vseh mogočih užitkov, je vse skupaj samo površno norenje od enega do naslednjega užitka. Površno divjanje, da bognedaj ne zamudiš česa, kar bi lahko pograbil. Vse mora biti gladko in sladko, nemoteče, da ne tratiš časa pri eni stvari in zamudiš zaradi tega ostalih. Ko se pa začne nabor dosegljivih užitkov omejevati, pa si lahko privoščiš, da nekje tudi za trenutek obstaneš in tisto, kjer si obstal močneje začutiš. Recimo temu težja glasba.

V skupini sta tudi dva nova člana, jedru Šalamon-2*Pegam-Fifnja sta se pridružila Uroš Srpčič za bobni ter Tomi Gregel na basu. Zakaj ravno ti imeni?

Predvsem si ustrezamo v tem, kako dojemamo rokenrol in kako igramo. V dobri meri je pomemben tudi teritorialni faktor. Vsi smo praktično z istega dvorišča, kar poenostavi logistiko delovanja benda. Vsi smo tudi v enakem eksistencialnem odnosu z rokenrolom. Čisti užitek. Ne služi za preživljanje.

Je bila na avdiciji gužva?

Ni bilo avdicije.

Brez novih skladb seveda ne gre. Zaenkrat sta dostopni dve, obljubljate jih še več. Celo album?

Kot posnetka na spletni strani sta dostopni dve. Na koncertih igramo šest novih komadov. Kmalu ali pa recimo z novim letom še dva. Upam, da bomo tam nekje okrog novega leta uspeli posneti vse te komade. Vsi posneti komadi bodo seveda dostopni na spletni strani. Če se nam bo zdelo simpatično, da izdamo album, ga bomo izdali. Zaenkrat se ne obremenjujemo s tem. Še preveč uživamo ob novih komadih in s koncerti.

Se v težkih časih lažje dela trda muzika?

Verjetno, da. Osladna mehka glasba paše v obdobjih lahkotnega, brezskrbnega brezmejnega ugodja, sluzasta lažje leze v rit. Nezadovoljstvo, nemir, morda jeza, bes, upor ali morda nemoč se pa zagotovo izraža s trdo glasbo.

V kakšnih časih pa DG najbolje uspevajo?

V časih izrazitejše splošne naklonjenosti rokenrolu.

Kaj pa skupina načrtuje za prihodnost? Zdi se, da ste se tokrat odločili za precej bolj flegmatski pristop (v smislu, kar nam ne paše, pač ne bomo počeli).

In kar bo, pa bo. Ne načrtujemo ničesar razen tega, da bomo delali komade in igrali koncerte. In to bomo počeli tako dolgo, dokler nam bo to v užitek in dokler nas bo kdo hotel poslušat. Velike načrte in pričakovanja smo izživeli.

Ali neodvisnost od trga, ko glasbenik od svojega ustvarjanja ni eksistencialno odvisen, pomeni večjo ustvarjalno svobodo?

Odgovor je, seveda. Če odmislimo, da celotna glasbena scena deluje na način in v obliki kot deluje danes izključno zaradi trga. Vprašanje eksistencialne odvisnosti in večje ustvarjalne svobode pa je drugo vprašanje. In principielni odgovor nanj je spet, seveda. Ni pa vse samo rožnato. Reševanje eksistencialnih vprašanj drugje zahteva svoj čas in napor, ki potem zmanjka za ustvarjanje. Prinaša svoje skrbi in težave, ki nimajo nič skupnega, so dejansko moteči za ustvarjanje. Na koncu je vprašanje, ali manj časa in motena koncentracija za ustvarjanje dejansko še vedno pomeni večjo svobodo.

Kako pa vi gledate na vaše ustvarjanje in njegov razvoj v zadnjih 25 letih? Predvidevam, da skladb niste nikoli pisali mehanično.

Nismo. Tudi ne obvladamo notepisja. Ne hvalim se s tem, je pa dejstvo, ki je pogojevalo in še pogojuje, kako DG delajo komade. Vse je več ali manj prepuščeno trenutni inspiraciji in čustvovanju celotnega benda, ko je skupaj in ko igra. V zadnjih 25 letih smo z DG ob rokenrolu in skupaj s poslušalci preživeli ogromno čudovitih trenutkov. Če smo se ob tem tudi razvijali, nimam pojma. In zaradi tega nisem niti najmanj nesrečen.

Si še kdaj zavrtite kakšno skladbo Gastarbajters?

Mislim, da redko. Jaz si jih večkrat zapojem v mislih, kot pa poslušam. Tam so nastale, tam jim je mesto in tam živijo. K sreči še živijo, še niso umrle. Nasploh sem bolj tip žive glasbe. Nisem ravno ljubitelj nobene sorte posnetkov.

Mnogi skupino DG štejejo za eno izmed najvidnejših slovenskih glasbenih zasedb novejšega časa. Bi se strinjali?

Kaj se pa imamo mi s tem strinjat? Nam je čisto dovolj, da vemo, da smo najboljši bend na svetu.

Matjaž Jaušovec

Povezani članki: