Black Sabbath – Greatest Hits

Black Sabbath – Greatest Hits

Black Sabbath – Greatest Hits

2009, Universal music / Universal

Nedvomno govorimo o glasbi skupine, ki je s prvencem leta 1970 dala jasno vedeti, da je z obdobjem beata definitivno konec in da je čas za nekaj novega. Nekaj psihedeličnega, novega. V glasbo so Black Sabbath prinesli toliko novega, kar je še danes vodilo v heavy glasbi in predstavlja neprekoren standard kitarske glasbe.
Glasbeni kritiki so si bili edini, da lahko govorimo o bandu, katerega usoda je spremeniti lice rock n’ rolla za vedno – niso se zmotili.

Izdelek, ki ga imam pred sabo, nima namena biti presežek – zgolj še ena zbirka hitov, ki se fokusira na obdobje od 1970–1978; rano obdobje skupine s pevcem Johnom ‘Ozzyjem’ Osbournom. Greatest hits zajema obdobje osmih albumov, ki so nastali v temu obdobju.

Black sabbath, ki so se najprej imenovali Earth, so svoj unikaten sound, temelje psihadelike in satanizma gradili na preigravanju blues glasbe. Kitarist Tony Iommi, bobnar Bill Ward, basist (in večinski avtor besedil) Terry ‘Geezer’ Butler in Ozzy Osbourne so tako nevede ustvarili obliko, ki jo danes po celem svetu poznamo kot heavy metal. Ime so si našli v istoimenskem filmu Borisa Karloffa – obljubili so si, da imena ne bodo več spreminjali … scena je bila pripravljena za novo glasbeno revolucijo! Prehodimo torej obdobje osmih albumov in štirinajstih mojstrovin – ne secirajmo tokrat glasbe; raje obnovimo zgodovino nastajanje le te …

Kot bi si lahko mislili, so Black Sabbath svoj prvenec izdali na petek trinajstega 1970 leta. Album nam je torej prinesel obilo glasnih kitar, titansko ritem sekcijo in moreč, psihotičen vokal. Mediji so album sprejeli mešano, se je pa na lestvicah obdržal dolgo in dosegal lepe rezultate. To je band dodatno motiviralo in po štirih mesecih so spet bili v studiu. Na poti je bil album, ki je za mnoge najboljši in najbolj pomemben album v zgodovini skupine. Album bi moral imeti naslov War Pigs po velikem hitu skupine, vendar je založbo Warner le to zmotilo in band si tega ni mogel privoščiti. Ko so razmišljali, kako nasloviti album, jih je udarilo, da sploh nimajo zadosti materiala za na album. Tako so nekaj dni pred zaključkom snemanja naredili komad, ki naj bi zapolnil praznino nekaj minut. Nastal je Paranoid – njihov največji hit, z lahkoto pa lahko tudi rečemo, da pesem, ki sodi v top 20 komadov kdajkoli narejenih v zgodovini glasbe. Drugi album je bil torej rojen; in imel je ime – Paranoid. Kratek, zelo oster in neposreden komad je bil tudi prvi single. Takoj je segel po vseh lestvicah (UK top charts, US Top, …) in se tam zasidral, kljub temu, da ni bil medijsko promoviran in zanj ni bilo radijskih airplayev.

Glasbenim kritikom so dali jasno vedeti, da imamo opravka z bandom, ki je sporočilen in ima svojo globino – veliko večjo, kot so jo bili kritiki pripravljeni sprejeti. Hiti tipa Iron Man, Fairies Wear Boots, Planet Caravan so razbili zadnje dvome. Na poti je bil tretji album Master of Reality (1971). Po temu albumu je sledila velika in uspešna turneja v Združenih državah in Angliji, na kateri so posneli svoj živi album Vol. 4. Le ta je spet postal velika uspešnica v Združenih državah, prvič pa mu je uspelo priti tudi na ‘sveto’ lestvico Top of the pops v Angliji. Skupina nikakor ni spala, saj je med ogromnimi koncerti svoj čas preživljala v studiu in pripravljala nov material. Tako je že 1972 leta izdala odlični Sabbath Bloody Sabbath in dokazala, da ne gre zgolj za skupino štirih ‘navadnih’ glasbenikov. Leto 1975 je bandu prineslo nov album z naslovom Sabotage in postal njihov najuspešnejši album do tedaj. V Ameriki je z lahkoto dosegel zlato naklado in bil med dvajset top albumi na obeh straneh Atlantika. Predvsem pa je album pomemben zaradi mojstrovine Symptom of the Universe, ki je nedvomno največja glasbena mojstrovina skupine.

Kot je že bilo v navadi, je bilo naslednje leto čas za novi album – Technical Ecstasy. Album je, kot pričakovano postal uspešnica, zaznamuje ga pa vpletanje klaviatur v glasbo in seveda vpliv sintetičnih drog, pod katerimi je album nastajal. Zadnji album, ki ga omenjamo v tej zgodbi, je Never Say Die in predstavlja zaključek nekega obdobja skupine, saj je po njem skupino zapustil Ozzy Osbourne. S svojim značilnim vokalom in interpretacijo je hitro postal trade mark skupine, katerega bo težko (nemogoče) nadomestiti. Ostali so se tega zavedali, jim pa presežek energije in ustvarjalnosti ni dal miru, da bi Black Sabbath zaradi tega ugasnili.

Kot vemo, se je njihova pot nadaljevala in se nadaljuje še vedno; še vedno so velik (veličasten) band, ki še vedno podira rekorde. Po drugi strani pa je kasneje tudi Ozzy ustvaril zelo uspešno solistično kariero in (p)ostal rock ikona dvajsetega stoletja. Svoj imperij si je zgradil tako na glasbeni kot tudi na televizijski sceni. Black Sabbath pa kljub temu, da bi si zaslužili životariti težko prigaran rokerski pokoj, grizejo dalje. Pesmi, ki so nastale trideset let nazaj, še vedno donijo od Toronta do Tokia in spravljajo v ekstazo nove generacije, ki tripajo na iste simbole kot toliko let nazaj.
Najbrž so toliko desetletij nazaj poleg tega, da so ustvarili standard heavy metala, nevede vplivali na modo, ki gre skupaj s to glasbo – kovinski križi (obrnjeni v obe smeri), satanistična simbolika, ki se uporablja kot mainstream modni dodatek, kovinski neti, verižice in dolgi lasje.

V rokah imamo torej album, ki ni presežek, je pa del zbirke zaradi dejstva, da gre za zbirko hitov iz obdobja z Osbournom – za mnoge edina era Sabbathov, ki jo priznavajo. Ko boste torej naslednjič slišali, kako strela razkolje nebo in se trenutek zatem oglasi skrivnostno zvonjenje zvona v daljavi, vedite, da gre za intro pesmi Black Sabbath … tiste, ki je za vedno spremenila glasbo!

Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.