Petkov Dub Club z Vuneny in Idem

Vuneny

Vuneny

Ljubljana / Gala hala
16. 10. 2009

Za pestro petkovo dogajanje na Metelkovi so, tako kot vedno, spet poskrbeli dub klubovci Gale hale, ki so na oder tokrat pripeljali bošnjaške lokalne ljubljenčke Vuneny in francoske Idem. Že samo nastop Vunenih bi bil dovoljšen razlog za obisk pričujoče dub serialke, a ko smo zasledili, da si bodo oder delili z enim boljših bendov založbe Jarring Effects, je bila paša za oči in ušesa samoumevna.

Vuneny so s svojim konstantnim repertoarjem in instrumentarijem že tolikokrat nastopili pri nas, da bi jim vsaj v tehničnem smislu lahko že očitali zlajnanost. A jim tega vsled urejenega hrupa, kitarskih lepljenk, nalezljivega ritmiciranja in vseobsegajoče kontrastnosti elektronskega in organskega nikakor ne gre očitati. Ta dva laptopaša – z občasnimi kitarskimi prijemi – sta že ničkolikrat razbila mit anemičnosti odrske izraznosti elektroničarjev in samo upam lahko, kdaj jih bom lahko videl še »desetič«. S tem bi se verjetno strinjali tudi ostali obiskovalci pričujoče serialke, saj so zbrani v zavidljivem številu neprenehoma poplesavali na bržkone njim zelo znan material. Skorajda brezhiben nastop bi sicer lahko bil tudi nekoliko daljši od ene ure, dvojec bi lahko nastop zapakiral malenkost bolj organsko in tako končno že enkrat uporabil te redko posejane vokalne linije, ki so vsaj v studijskih posnetkih fenomenalno umeščene. S kakšnim perkusijskim presežkom bi lahko odšpilali, če bi se jim vrnil bobnar, pa si niti predstavljati več ne upam.

Kot smo že prej omenili, je francoska zasedba (nastopili so za Vunenimi) najprej pritegnila z dobršno mero obetavnega »halo efekta« – »teaserji«, kot so založba jarring effects, povezave z vsem znanimi Ez3kiel, Hightone, Mei tei sho, multižanrskim dubovskim žongliranjem in vizualijami, so vsekakor dali slutiti, da je zasedbo treba videti v živo. In res se je v osnovi izkazalo, da je četverica pripravila tehnično in teatralno neoporečen nastop, ki pa, vsled neposrednih referenc na že velikokrat videne »teaserje«, ni požel tolikšnega zanimanja, kot je to uspelo uvodnikom. Prijetno zapolnjena menza se je začela redčiti, preostale je pa večkrat nehote zazibala kao ekstravagantna vokalistka, ki je s svojim deklamirajočim enotonalnim vokalom večinoma risala basovske linije, in to v kombinaciji z mastno mero distorziranega basa. Za dub bend z mastnimi basi povsem nepotrebno. Če bi lahko izbiral, kaj odvzeti iz glasbenega izraza, bi se verjetno odločil za vokalne vložke, saj so Idem prav v instrumentalnih delih izzveneli neprimerno bolj udarno, sveže in samosvoje.

Različen glasbeni izraz preprečuje neke enoznačne primerjave med bendoma, čeprav bi za oba nastopa lahko sklenili, da sta bila odlična, brezhibno izdelana, energična, s srcem odigrana … Le da so uvodni Vuneny zaradi lokalnega slovesa in plesne (ritmične) embalaže poželi nekoliko več navdušenja.

Milko Pečanic

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.