East Rodeo – Dear Violence

East Rodeo - Dear Violence

East Rodeo – Dear Violence

2009 / Kapa records

Nagovarjanje nepersonificiranih pojmov z »Dear« je že lani začela ameriška senzacija TV On the Radio (album Dear Science), ne-naključno pa jim z naslovom parira hrvaško – italijanski kombo East Rodeo, sicer dobri znanec slovenskih klubskih odrov ter bojda odlična live mašina, ki je s pomočjo slovenskega labela Kapa izdala »poklon agresiji«, Dear Violence.

Nasilje v naslovu kar dobro ponazori vzdušje na plošči, ki je v večini svojega trajanja zahteven »ringelšpil« psihadelije, hrupnega rocka, progresivnih in kompleksnejših menjav tempa in ritma ter anti-pop formata skladb. Kontrasti tišjih in melodičnih delov z glasnimi šusi/klimaksi ne sledijo pregovorni post-rockovski predvidljivosti, temveč bi jih lažje pripisali miksu math kraljev Don Caballero s hrupnimi Sonic Youth, če bi se oboji še malo več poigravali z »volume« gumbom. Seveda navezava na DC in SY ni povsem naključna: miks in zvočna slika East Rodeo ogromna črpa iz devetdesetih, saj je boben »albinijevsko« debel, prostorski in izpostavljen, miks pa v splošnem nezamazan in udaren. Seveda bo marsikateri bralec s čisto novo majico »I love NY« že ob zadnjih stavkih zavihal nos, češ, saj sploh ne sledijo glasbenim trendom, heretiki! Hja. Hype je ku**a.

Torej, tisti, ki še vedno berete: East Rodeo se pogosto lotevajo tudi izletov, ki bi jih z malo domišljije lahko pripisali celo kakšnim Tortoise, vendar se večina takih ekspedicij konča z že omenjenim poklonom agresiji, ki sem ga omenil v uvodu. Nekaj takih nabojev bend izstreli tudi za »načrtno neprijetne« kolaže, kot je recimo Medezhija, sosledje nadležno škripajočih lesenih vrat, umazanega surfa, zapletenih ritmičnih šamarjev ter nervoznih krikov. In ko sem ravno pri vokalu … po mojem mnenju je na albumu Dear Violence vokal povsem odveč, saj pogosto celo zmoti muzikalično že tako precej polno skladbo z morda nepotrebnimi in manj prepričljivimi vokalnimi vdori. Sicer je interpretativni razpon Nenada Sinkauza precej širok, skorajda igralski, vendar je same glasbe na Dear Violence že polna doza, ki bi lahko funkcionirala tudi brez vokala.

East Rodeo so z Dear Violence prikazali spodobno lekcijo shizofrenega hrupa in ritmike, ki pa je postrežena v dokaj zahtevni maniri in terja nemalo potrpljenja in zbranosti. Za hrupa željne in navajene!

Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.