The Black Keys – Attack and Release

The Black Keys – Attack and Release

The Black Keys – Attack and Release

2008, Nonesuch
Ameriški duet The Black Keys mi je bil všeč že vse od njunih začetkov tam okrog leta 2001; ob bumu The White Stripes se nekako nista uspela prebiti v mainstream rock ‘n’ roll, raje sta ostajala v ozadju bleščavosti reflektorjev. Zato pa sta pridno koncertrirala – predvsem po ZDA – ter prve štiri albume izdala za kultni in legendarni garažni/blues založbi Alive ter Fat Possum; nakar sta Magic Potion izdala pri spoštovani in elitni Nonesuch. Magic Potion je bila še sicer tipična garažna plošča, kar pa Attack and Release več ni.
Dan Auerbach in Patrick Carney sta se kot avtorja razvila in razširila obzorja; odprla sta vsak lasten studio in se začela ukvarjati s produkcijo (po drugi strani pa produkcijo lastnega dela prvič dala iz svojih rok, za njo je bil odgovoren znani Danger Mouse), Carney se je poročil, začela sta tudi sodelovati z drugimi avotorji (Radio Moscow, Jessica Lea Mayfield), Auerbach pa je letos izdal tudi solo ploščo. Nekateri razlogi so vzrok, drugi pa posledica, vsekakor pa njuna nova plošča zveni bistveno drugače kot prejšnjih pet.
Surovosti in garaže je manj, produkcija je naredila svoje. Zvok je čistejši, disorzija se velikokrat umakne čistim melodičnim linijam; kar pa ne pomeni, da je ni. Nasprotno, nakaj skladb je klasičnih duetovskih – I Got Mine, Lies, Remember When, Same Old Thing – vendar so te produkcijsko dopolnjene; ko All You Ever Wanted izzveni, lahko jasno slišite orgelski dodatek. Takih eksperimentiranj je še več; prvi single Strange Times bi si zelo enostavno predstavljal kot del seattelske scene iz konca osemdesetih; zanimiv pristop sta ubrala v Psychotic Girl itd. Plošča je na ta način veliko bolj razgibana; kar je dobro. Zametki tega pristopa so se sicer kazali že na prejšni plošči Magic Potion, predvsem v obliki bluesovske psihadelije (prej Flame, na novem izdelku pa na primer So He Won’t Break), vendar se, kot že rečeno, The Black Keys dalje od tega nista premaknila.
Attack and Release je nekje vmes; nakazuje nove smernice, vendar zaenkrat še brez prave, izgrajene identitete. Solidna plošča, z zanimanjem pa pričakujemo naslednjo.

Povezani članki:

Značke: