Peter Cerar (Nikki Louder) – ‘Prvič sem videl punce plesati na Hexenbrutal’

Nikki Louder (Peter Cerar je prvi z desne)

Nikki Louder (Peter Cerar je prvi z desne)

Po tem, ko s(m)o tudi mediji opazili novo založbo Cheap Tunes Records, smo na pogovor ob pivu povabili Petra Cerarja, člana zasedbe Nikki Louder. Spregovoril je o nastanku založbe, turneji in koncertnih pogojih po Balkanu, Novem slovenskem hrupu, itd …

Če začneva na začetku; kako se je začela zgodba z zdaj že dokaj poznano založbo Cheap Tunes Records? Povezovanje v podobne kolektive je danes skorajda nujno, kajneda …?

Sama Cheap Tunes zgodba se je začela nekje na sredi leta 2007, ko smo se iz različnih razlogov sklenili povezati Nikki Louder, New Wave Syria in Wannabe Artists. Menili smo, da si bendi lažje najdejo koncerte, če nastopajo pod nekim skupnim imenom in konceptom. Bendov je danes že toliko, da je na skromnem klubskem prizorišču pri nas težko redno koncertirati, sploh, če te nihče ne pozna. Nekako po vzoru GBTM in PNC smo se odločili, da si organiziramo par skupnih koncertov s predznakom CTR, vendar smo imeli pri tem bolj malo uspeha. Omeniti je treba, da je takrat CTR zgolj »obstajal«, saj nismo imeli še nobenih izdaj, medijskega pojavljanja in kolektivnih nastopanj, zato je verjetno tudi to eden izmed razlogov. Ne bi rekel, da je povezovanje v kolektive danes nujno, sem pa prepričan, da vzajemna pomoč med bendi in vsakršna vrsta sodelovanja vedno pomaga. Za to resda ne potrebuješ kolektiva ali založbe, vendar smo se mi odločili za to pot tudi zato, ker smo načrtovali izdaje bendov pod našim okriljem.

Kot del promocije organizirate tudi CTR partyje, kjer se naenkrat predstavite zbrani publiki. So do sedaj vidni konkretni rezultati teh predstavitev, v smislu odpiranja vrat za koncerte, snemanja, ipd…?

Prvi CTR Party, ki se je zgodil marca 2008 v Gromkiju je bil v bistvu prvi odmevnejši dogodek, ki smo ga organizirali, saj se je zbralo več kot 100 ljudi. Zadeva je zelo dobro uspela, mi pa to štejemo tudi kot uradni datum izida našega EP-ja Silent Bird. Lahko rečem, da je bil CTR party 1 kar nekakšna prelomnica za celoten kolektiv. 2. CTR party (marec 09, Menza) je bil že precej bolj odmeven, pojavljale so se koncertne recenzije, reportaže, članki pa tudi ljudi je bilo kar precej. Mislim, da CTR Party-ji bolj služijo prepoznavnosti in medijskemu pojavljanju, posredno pa mogoče tudi pridobivanju novih koncertov. Žal je tako, da v Ljubljani, kjer smo imeli oba CTR Partyja, prostorov za tovrstne koncerte ni ravno na pretek. Na srečo sedaj lažje dobimo vsaj koncerte na Metelkovi, kar je super.

Za samo snemanje in koncerte je nam kot bendu bolj kot CTR Party prišel prav Klubski Maraton 08, kjer smo spoznali tudi ljudi z Radia Študent ter navezali mnogo stikov s koncertnimi promotorji po Sloveniji. Po končanem maratonu smo se tudi dogovorili za snemanje v studiu RŠ, povabili so nas pa tudi na marsikateri koncert.

Kakšna je žanrska omejitev založbe/kolektiva in kakšne pogoje mora band izpolnjevati, da se vam pridruži?

Žanrskih omejitev nimamo, saj se stilsko precej razlikujemo že sami trije bendi, ki smo zadevo začeli. Edini pogoji so, da nam je glasba člana kolektiva všeč, da se dobro razumemo ter da imamo vsaj približno podobne poglede na glasbo, njeno izdajanje ipd…. Kljub temu, da so nas opredeljevali kot »ljubljanska« naveza, ni nujno, da bend prihaja ravno iz našega konca, kot marsikdo misli.

V zadnjem času ste medse sprejeli tudi nekaj novih bendov …

Ja, pred kratim so se nam pridružili garažni alter rockerji Loudspeaker Alliance iz Ajdovščine ter ambientalni producent Jukeen iz Maribora. LA pripravljajo prvo izdajo, Jukeen pa je svojo Solastalgio izdal v samozaložbi, vendar se ploščo vseeno lahko dobi v naši e-trgovini: www.cheaptunesrecords.com

Ti si član zasedbe Nikki Louder, ki je imela pred kratkim krajšo turnejo po Balkanu. Kam vse vas je pot zanesla, kako ste sploh navezali kontakte za turnejo in kako je vse skupaj izpadlo?

Glede na to, da smo v okviru maratona in samostojno preigrali kar lepo večino slovenskih klubov, se nam je zdela pametna ideja, da poskusimo s krajšo turnejo po bivši Jugi. Ker sami nismo imeli dosti kontaktov in ker zelo pomaga, da turnejo organizira kdo, ki pozna promotorje, sem pisal kar Draganu Vukoviću (hvala!!!), ki živi v MS, vendar je po rodu iz Banje Luke ter ima na tem področju veliko izkušenj in poznanstev. Ideja o turneji se mu je zdela dobra, saj je že prej imel v mislih nekaj podobnega za bend Hexenbrutal. Tako je predlagal Novi slovenski hrup ter nam organiziral 12 dnevno turo. Koncerte smo imeli v Bosni, Črni Gori, Srbiji in Romuniji. Planirali smo še Hrvaško in Bolgarijo, vendar se ni izšlo. Kljub temu smo uspeli dobiti 9 koncertov v 12 dneh, kar je že kar v redu. Zadeva je izpadla dobro, kljub temu, da smo imeli nekaj problemov s cariniki, policaji in nekoliko slabšim obiskom koncertov. Scena na Balkanu je precej drugačna od naše, saj je samih klubov zelo malo (izjema so Mostar, Zrenjanin, Beograd in presenetljivo, romunska Timisoara). Tudi mladinskih centrov skorajda ni, zato se pogosto igra kar v lokalih ali celo zunaj pred njimi. Nekaj takega smo izpeljali v Banja Luki, kjer smo nastopali na terasi lokala Bourbon Street. Seveda je bilo precej glasno in nam je še uspelo odigrati do konca, Hexenbrutal pa so policisti stišali do take smešno nizke jakosti, da sta se odločila koncert odpovedati. To je bil prvi dan turneje, po treh urah pogajanja na hrvaško-bosanski meji in strahu, da bomo morali že prvi koncert odpovedati že pred samim prihodom v Banja Luko. Mi smo svoje ventile potem odprli, Iztok in Matej pa sta morala počakati do Sarajeva. Sami odzivi ljudi so bili dokaj dobri, glede na to, da ne igramo ravno konvecionalne glasbe in da je tovrstnih bendov tam bolj malo. Zgodilo se je, da je lastnik lokala (v Podgorici) obupano spremljal tonske vaje, ker pred potrditvijo koncerta ni poslušal posnetkov: »Zašto tako bučno, momci?« No, kljub temu, da je bil skeptičen, sem prvič videl punce plesati na Hexenbrutal. Tudi v Pančevu smo dvakrat predramili okoliške stanovalce: prvi dan je po koncertu Hexenbrutal dvojec policistov »uletel« na zaključno Iztokovo (bobnar Hexenbrutal) razmetavanja činel, naslednji dan pa je jam session v pančevski Elektriki zmotil jezni sosed odvetnik: »To je za vas muzika??!!«

Kljub temu pa moram povedati, da se organizatorji zelo potrudijo in poskrbijo za gostujoče skupine: vedno smo spali na posteljah, vedno dobili toplo hrano pa tudi sami honorarji so bili glede na finančno stanje dobri. Končni vtis ostaja skrajno pozitiven!

Ste bili za koncerte honorirani ali ste pristali v rdečih številkah?

Sicer smo honorarje dobili, vendar smo bili na koncu v manjšem minusu, kar pa smo pričakovali že na začetku. Treba je bilo namreč plačati najem kombija, gorivo, ATA carnet zvezek za opremo …

Tudi v Srbiji se zdaj dogaja povezovanje med sorodnimi bendi. Kakšne so torej podobnosti oz. razlike med Novo srpsko sceno in Novim slovenskim hrupom?

Nova srpska scena je bolj projekt portala Popboks in založbe Odličan Hrčak ter zajema izdajanje plošč ter organiziranje koncertov. Novi slovenski hrup pa je zgolj ime naše turneje, ki je že končana. Sicer sem slišal idejo, da bi se NSH organiziral vsako leto za druge skupine, kar se mi zdi super, saj je tovrstnih organiziranih izletov skupin (razen izjem) na Balkan bolj malo. Mislim, da bi tradicionalni Novi slovenski hrup na Balkanu vsako leto odmeval glasneje, publika bi se navadila na »buko« in ne dvomim, da bi prišlo tudi do plodnih izmenjav med bendi.

Kljub izgubi verjetno niste izgubili zagona za naprej … Kakšni so načrti za bližnjo prihodnost, če je že daljša zelo negotova?

Nasprotno, turneja nas je spodbudila k razmišljanju, da bi se česa podobnega lotili vsako leto, saj doživiš ogromno stvari, spoznaš nove ljudi, nove kraje. Res lepa izkušnja. Seveda je treba omeniti tudi, da se s kontinuiranim igranjem bend tudi odlično uigra, pridobi samozavest ter kilometrino, ki je nujna. Marsikdo od »starih mačkov« pravi, da bend ni bend, če nikoli ni bil na turneji.

Trenutno je tako ali tako že konec klubske sezone, zato bolj malo igramo in se bolj posvečamo snemanju plošče, ki bo izšla nekje do konca leta. Poletje bomo torej posvetili miksu, dizajnu in ostalim podrobnostim. Nekih dolgoročnih načrtov kot takih pa itak nimamo, razen tega, da bi čim dlje igrali skupaj.

Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.