Borut Kržišnik – Valse Brutal

Borut Kržišnik - Valse Brutal

Borut Kržišnik – Valse Brutal

2009, KUD France Prešeren

 

Psihoanalitik Sigmund Freud je bil prepričan, da naš svet prevevata dve temeljni sili: sila življenja (eros) in sila smrti (tanatos). Eros se kaže v konstruktivnih dejanjih kot sta npr. ljubezen in altruizem in je na splošno gledano sila, ki nas povezuje z drugimi ljudmi oziroma širše – s svetom. Tanatos pa se kaže v raznih destruktivnih vedenjih, kot sta sovraštvo in agresivnost.

 

Srž albuma Valse Brutal je tanatos – natančneje: bridko spoznanje o neobhodnosti medčloveških spopadov. Skladatelj Borut Kržišnik je za uglasbitev te zasnove spet aktiviral svoj virtualni orkester – virtualni zato, ker je vsak inštrument, od pihal do godal, odigran na klaviature. Inštrumenti so torej tokrat ostali v kotu, avtorjev »umetni« orkester pa v bohotnosti in zvočni prepričljivosti ne zaostaja za »živim« vzorom.

 

Album se odpre, tako kot je treba – brutalno. Intruder s svojimi dramatičnimi in rezkimi toni deluje kot budnica celotnemu človeštvu, naj se zgane in zamisli nad svojim početjem. Zelo učinkovita kompozicija, ki narekuje ton celotnega albuma. Valse Brutal vsebuje sedem avantgardnih kompozicij, vsako pa krasi zapomnljiva glavna tema. Težko bi govorili o melodijah, lažje pa o bolj ali manj kompaktnih zvočnih slikah, ki se pojavijo in nato spet poniknejo v razburkano morje tonov. Nekateri valčki (npr. Valse Brutal) se poslušajo kot lepo fluiden »free jazz«, spet drugim bi zaradi abstraktnih vzorcev ploskali angleški elektroniki Autechre.

 

Valse Brutal je moderen, avantgarden in poln življenja. Kompozicije odlično posredujejo razna občutja, mestoma pa delujejo tudi katarzično. Album s svojo dinamičnostjo vabi k večkratnemu poslušanju in dodobra prečisti predstave o klasični glasbi kot zastareli in dolgočasni obliki ustvarjanja.

 

Matjaž Gerenčer

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.