Kazahstanska kučma, ljubljanski zvonar & giftna krf v Gromki

Matej Tratnik - Skupina Matej

Matej Tratnik – Skupina Matej

Ljubljana / Metelkova mesto / Klub Gromka
24.6. 2009

Predvečer dneva državnosti je bil lepa izhodiščna točka za prisluh trem glasbenim imenom, ki jim je dogajanje v naši, zdaj že polnoletni, samostojni državi, navdih za takšne in drugačne stihe. Po slišanem sodeč je inspirativnih pripetljajev v domačih revirjih očitno več kot dovolj – vsak od nastopajočih pa se jih loteva na svoj način.

Skupina Matej oziroma dva Mateja s Primorske sta se predstavila s še malce naivnim slogom, kljub temu pa je bila njuna predstava všečna in predvsem samozavestna. Matej na kitari (Tratnik), okičen z letnemu času rahlo neprimerno kučmo, je očitno vodja in pogon dueta, sramežljivi Matej na harmoniki (Čelik) pa bolj kot ne spremljava – čeprav je njegov prispevek k zvočni podobi bistven. Obetavno.

Zanimivo je duet nasledil najbolj znan med nastopajočimi – Jani Kovačič – in Gromka se je posledično dostojno napolnila. Kovačič, ki jo je primahal neposredno z osrednje proslave dneva državnosti, je začel s kratkim performansom z nacionalno zastavo, potem pa nadaljeval v kratek, vendar intenziven nastop. Lirično usmerjeni glasbenik z divjim igranjem na kitaro nadzoruje dogajanje, izkušnje in širok repertoar pa mu dovoljujejo veliko mero improvizacije in impulzivnosti. Zaključil je z Novoletno voščilnico.

Vrstni red nastopajočih je bil verjetno v sorazmerju z njihovo glasnostjo in številnostjo. Giftna krf so trio, ki ga sestavljajo kantavtor Tadej Vesenjak ter dva bivša člana Dežurnih krivcev, Igor Ketiš (bobni) in Marko Čuš (kitara) – tokrat se jim je na orglicah pridružil še Robert Ivančič. Zasedba izvaja Vesenjakove skladbe, ki pa jim dodaja malce bolj stoner-rockovsko barvo ter bluesovske solaže. Skupina še nima jasno izdelane identitete, pa tudi zvok na koncertu ni bil čisto pravi. Zato še čakamo, da jih vidimo v polni kondiciji in s pravim izrazom.

Naj v zaključku še samo izpostavim orgličarja Roberta Ivančiča. Tokrat sem ga videl in slišal že tretjič in zmeraj bolj se mi zdi čudno, kako tega odličnega glasbenika pozna tako malo ljudi. Ivančič ga piha kot za stavo, njegovi več ali manj improvizirani prispevki pa zvenijo dobro in neprisiljeno. Vesenjaku se je v preteklosti že večkrat pridružil in skoraj si upam dati roko v ogenj, da bo kako njuno sodelovanje v bližnji prihonodsti zabeleženo tudi na nosilcu zvoka.

Tekst in foto: Matjaž Jaušovec

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.