Druga godba – Branko Završan & Abd Al Malik

abd_al_malik_zavrsan_01

Ljubljana / Križanke
18.5.2009

Mednarodni festival Druga godba, ki ljubitelje nekoliko bolj eksotične glasbe v svoja nedrja vabi že 25 let zapored, je na prvi večer ponudil tri nastope. Že popoldan je v Klubu Cankarjevega doma nastopil Victor Démé iz Burkine Faso, večerni program v magičnih Križankah, kjer je bila prisotna tudi moja malenkost, pa sta nadaljevala Branko Završan in francoski poet Abd Al Malik.

Branko Završan, v eni osebi igralec, predavatelj in režiser, se je v projektu Senca tvojga psa lotil prevodov in interpretacije belgijskega glasbenika in tekstopisca Jacquesa Brela, čigar dela v angleškem jeziku je moč najti tudi pri svetovnih glasbenikih kova David Bowie, Frank Sinatra, Ray Charles, Nina Simone in mnogih drugih. Interpretacija in uglasbitev prevedenih in prirejenih zgodb ob glasbeni spremljavi akustične kitare (Uroš Rakovec), kontrabasa (Žiga Golob) in bobnov (Krunoslav Levačić) iz kitice v kitico ter iz pesmi v pesem zveni povsem realistično, vsakdanje in življenjsko, kjer se v kakem delu najde vsakdo izmed nas. Vživet, a hkrati sproščen in spontan nastop glavnega protagonista ter suvereno obvladovanje inštrumentalne spremljavalne trojice je tudi zbrano množico popeljal domala od solz pa vse do smeha, in prav to je tisto največ, kar nam glasba lahko ponudi.

Po oddihu za vrček piva v družbi s Kar češ brass bandom je oder zavzel Abd Al Malik, francoski poet, ki v godbo umirjenega francoskega šansona spretno vpleta zgodbe iz svojega res pestrega življenja. Čez barvito glasbeno podlago klavirja, kontrabasa, kitare, harmonike in elektronskega vpletanja Al Malik ves čas niza rimano besedo, kjer so v ospredju tako filozofska ter vprašanja religije kot tudi zgodbe življenja z ulice, kjer je Régis Fayette-Mikano, kasneje preimenovan v Abd Al Malika, preživel lep čas svojega življenja. Bržkone zanimiva pripoved, ki je primerjaje z glasbeno podlago prevladujoča komponenta, je zaradi nerazumevanja jezika velike večine poslušalstva naletela na nekoliko višjo bariero od pričakovanj, saj občinstvo tudi ob vidnih Malikovih klimaksih le-teh ni doživljalo. Interakcijo z nastopajočimi je deloma omejila tudi neposrečeno postavljena vrsta sedišč, ki je tudi tiste plesno razpoložene poslušalce bodisi prikovala na stol bodisi potisnila v bolj oddaljene vrste. Vseeno smo dobili izredno doživet nastop, kjer je bilo to, da Malik resnično verjame v to, kar dela, vseskozi očitno. Pohvalno.

Tekst in foto: Jurij Bizjak

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.