The Killers in njihove žrtve v Zenithu

foto: Nina Hlebec

foto: Nina Hlebec

München / Zenith Kulturhalle
16.3.2009
Vstopnina: 43 € / 94,99 € vstopnica+prevoz @ koncerti.net
Obisk: cca 5000

O The Killers se zadnjih nekaj tednov pri nas govori predvsem v povezavi s koncertom, katerega bodo v Sloveniji odigrali 7. junija. In o tem, da si je mogoče za dotični koncert pridobiti brezplačne vstopnice, če ste se usidrali pri pravem mobilnem operaterju ali pa ste to pripravljeni storiti v kratkem. A današnja zgodba se je začela čisto drugje. Nekje med lansko jesensko melanholijo in zametki novih izzivov se je pojavila novica o koncertu Killersov v relativno bližnjem Münchnu in možnosti nakupa vstopnice za koncert s pripadajočim avtobusnim aranžmajem. Kljub manj kot idealni finančni situaciji dvomov ni bilo.

V ponedeljek smo se tako nekaj čez osmo uro zvečer že drenjali v dvorano Zenith. Če želimo pravilno okarakterizirati ta koncert, je potrebno najprej vedeti nekaj o Zenithu. Le-ta je ne preveč velika kulturna dvorana sredi nekakšne industrijske cone. A bolj kot lokacija je pomembno nekaj drugega: v Zenithu je ozvočenje vsaj podpovprečno. Nekaj posledične oglušelosti seveda mirno pripišem dejstvu, da sem tri ure preživela skorajda neposredno pod zvočniki, a to se ni zgodilo prvič, prvič pa se mi po koncertu dogaja, da popolnoma nenormalno zaznavam čisto vse zvočne signale okrog mene (tiste, ki mi jih sploh uspe ujeti). A ozvočenje je nekaj, na kar člani bendov načeloma nimajo velikega vpliva. Vpliv pa imajo na svoj nastop in ob takem nastopu človek vsaj za tisti dve uri pozabi na ozvočenje, ki je manj kot idealno.

A začnimo tam, kjer se ponavadi začne. Vedno nehvaležna vloga predskupine je tokrat pripadla kalifornijskim Louis XIV, ki bodo Killerse očigledno spremljali na celotni evropski turneji. Glasbena kredibilnost gor ali dol, priznati moram, da sem pred tem koncertom slišala le nekaj njihovih viž, ki pa me ne takrat ne tokrat v živo, niso prepričale. Za mojo nezainteresiranost je nadoknadilo pretežno nemško občinstvo, katero so Louis XIV precej uspešno ogreli za nastop atrakcije večera. Za predskupino so poželi odličen sprejem pri zbranem ljudstvu, ki si je, bodimo pošteni, prišlo ogledat in poslušat Killerse.

To smo po približno 20-minutni pavzi in pripravljanju odra tudi dobili. Ubijalci iz mesa in kosti. Svoj nastop so, nekoliko nepredvideno, začeli s pesmijo Human, ki se je, zahvaljujoč neprestanemu predvajanju na praktično vseh radijskih postajah, (hote ali nehote) verjetno zasidrala v podzavest slehernika. V nadaljevanju so nam v veličastnem slogu postregli s praktično vsemi svojimi starejšimi komadi kot so: Mr. Brightside, For Reasons Unknown, Read My Mind, Jenny Was a Friend of Mine, When You Were Young, Somebody Told Me, Smile Like You Mean It, All the Things that I Have Done in ostalimi (imela sem zelo dober namen vse pesmi v pravilnem vrstnem redu zabeležiti na telefon, ki pa je pri Tranquilize žal odpovedal sodelovanje) ter uspešnicami z najnovejšega albuma Day & Age (že omenjeni Human, Spaceman, The World We Live In, A Dustland Fairytale), ki je sicer prejel mešane kritike in precejšnje zmrdovanje s strani nekaterih indie poznavalcev. Killersom morda res lahko pripišemo oddaljitev od njihovih predhodnih albumov, a nekorektnega nastopa v Münchnu enostavno ne bi bilo pravično omenjati v istem stavku z njimi. Za osebno navdušenje in nepopisno zadovoljstvo so sicer poskrbeli s Shadowplay, ki se elegantno izogne temu, da bi skušala doseči original v izvedbi Joy Division (a se kljub odreže briljantno), in Tranquilize, kateremu se manjko Louja Reeda praktično ni poznal.

Frontman in občasni basist ter klaviaturist Brandon Flowers je skupaj z ostalimi štirimi nastopajočimi (poleg treh ostalih članov benda tokrat še anonimen fant na violini) zadevo izpeljal skrajno profesionalno. Če bi morala tokratni koncert primerjati s kakim drugim, bi to zagotovo bil koncert Muse decembra 2006 na Dunaju. Razprodana dvorana, skoraj dveuren nastop, odlična scenografija, ravno prava kemija med občinstvom in bendom ter tehnična izvedba, kateri ni mogoče očitati prav ničesar. Kljub nekaterim osebnim pomislekom močno priporočam, da postanete žrtve njihovega koncerta v Ljubljani, če vam le dovolj sežejo do srca. Bilo bi škoda ostati doma samo zaradi morebitnega nezadovoljstva z zadnjim albumom, kjer Killersi očitno izbirajo nova morilska orožje, če uporabim metaforo, ki pritiče njihovemu imenu. Njihov živ nastop je nekaj, kar se to poletje splača doživeti.

Nina Hlebec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.