Virtuozni večer kitare v Cvetličarni – Vlatko Stefanovski Trio

vlatko_stefanovski_feb_01

Ljubljana / Cvetličarna
19.2.2009

Vlatko Stefanovski, eden najboljših svetovnih kitaristov, je nekoč na nekem koncertu v Ljubljani primerjal koncertiranje v deželah bivše skupne države kot prijetno kopanje po toplih balkanskih tleh. Res je, čeprav je Vlatko s svojo tehniko in specifičnim slogom igranja cenjen glasbenik po vsem svetu, se zdi, da se najbolje počuti in nastopa prav v teh, nam "sorodnih" tleh.

In tako nas je počastil s svojim prvim letošnjim koncertom (praksa zadnih let je, da nastopi v Sloveniji 2 do 3 krat na leto), ki ga je posvetil svojemu električnemu Triu in tako po nekaj letih koncertne suše Tria pri nas (če izvzamemo lanski promocijski koncert novega albuma z Janom Akkermanom), spet odigral vrhunski koncert, kateremu vsaj po moji skromni presoji že nekaj časa ni bilo para.

Že pogled na popolno zaparkirano parkirišče pred Cvetličarno in VPK-jem je napovedoval, da se obeta vrhunski koncert, ki se zlepa ne ponovi in ki ga ljubitelji električne kitare ne smejo zamuditi. In res, v polni dvorani je bilo treba stopiti na prste ali pa se malo preriniti pred oder, če smo hoteli videti bend in pri tem ujeti najboljšo akustiko, ki jo ta klub nudi. Kljub polurni zamudi je Trio stopil na oder in nas popeljal na uro in tričetrt dolgo glasbeno popotovanje, v katerem smo slišali ne le odličnih skladb s prvega albuma VS Trio, ampak tudi zbirko najboljših komadov zasedbe Leb i Sol, nekaj dobrih bluesovskih skladb z zadnjega albuma Thunder From The Blue Sky in nepogrešljivo Gipsy Song z albuma Gipsy Magic.

Čeprav sam skoraj ne izpustim priložnosti, ko Vlatko nastopa pri nas, pa ga tako razpoloženega že dolgo nisem videl. Sam je na začetku koncerta dejal, da je zelo vesel, da lahko spet nastopa pred super ljubljansko publiko in da nastopa v Cvetličarni, ki je po negovem mnenju najboljši klub v tem delu Evrope, tudi kar se akustike tiče. Tudi nasmejani obrazi nastopajočih med koncertom so dajali vedeti, da se je Trio to noč odlično počutil. To smo občutili tudi poslušalci, saj je poznavalca te glasbe presenetil skoraj vsak komad, ki je vseboval poleg brezhibnega uvodnega dela in refrenov tudi odličen Vlatkov solo-impro element, ki pa ga tudi najbolj zagrizeni oboževalci njegove glasbe še nis(m)o slišali. Play lista je obsegala komade, kot so Kalajdžijsko oro, 7/8 oro, Texas Flood, Spider In My Web, odlično Vlatkovo Oro, pri katerem je "trgalo" celo Vlatka samega, čeprav je ta komad odigral že neštetokrat, pa enkratna Bistra Voda, Kao Kakao, Skopje, Cukni Vo Drvo, Jovano Jovanke, Uči Me Majko Karaj Me in druge.

Koncert je bil brezhibno odigran, tudi nad minutažo se ni pritoževati, čeprav bi se kak komad ali dva lepo prilegla čez celotno sliko. Sam osebno sem na primer pogrešal komade, kot so Pustelija, Ne si go prodavaj Koljo…, Thrill is Gone, Zodiac prelude… Akustika oz. sound je bil izvrsten, pohvalil bi tudi publiko, ki je z močno podporo izražala zadovoljstvo nad odigranimi komadi in celotnim koncertom.

Tekst: Nejc Vernik
Foto: Uroš Škrjanc
 
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.