The Real Mckenzies ponovno na odru Gale Hale

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

The Real Mckenzies, Kennybal Smith

Ljubljana / AKC Metelkova Mesto / Gala Hala
četrtek, 12. februar 2009 ob 22h
The Real Mckenzies ponovno na odru Gale Hale
Pred prbližno tremi let in pol so The Real Mckenzies zasedli oder Orto Bara, letos pa so ponovno stopili na oder Gale Hale v vsej svoji opravi. Obvezen kilt in dude so milorečeno zaščitni znak kanadskih kelt punk rockerjev. Paul Mckenzie in ostala druščina so še eden izmed neštetih akterjev založbe Fat Wreck, ki večino svojega časa preživijo na turneji. Ker skupina pridno koncertira po celem svetu, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bodo ponovno nastopili na slovenskih odrih. Odštekani druščini pa so se na odru tokrat pridružili primorski Kennybal Smith.
Kennybal Smith – skupina, ki je svoj prvenec Small actions – Big reactions lansirala pred dobrimi štirinajstimi meseci, še vedno vneto posega po slovenskih odrih in odrih v bližini naše meje. Preigravajo nekakšno zmes punk rock, hardcora, metala ipd. Fantje so se tudi tokrat prezentirali na odru kot suveren, precej uigran punk band, le publika je na začetku malce šepala, vendar razumljivo, saj je večina prišla le zaradi „mckenzijev“.
Od izdaje zadnjega albuma 10.000 Shots leta 2005 pa do danes se življenje mckenzijev ni dokaj spremenilo, še vedno so ostali zvesti svojim koreninam, ki so se zasidrale na sceni v devetdesetih ter z leti ohranili svojo podobo. V lanskem letu so izdali nov album poimenovam Off The Leash, ki ima še vedno pristen sound mckenzijev. Stalna stalnica banda je očitno postal tudi t.i. „Little“ Joe Raposo (RKL), ki je skupaj z edinstvenim Seanom Sellersem (Good Riddance) gostoval z bandom pri nas že leta 2005 ob izdaji predzadnjega albuma. Tokrat Seanna ni bilo, vendar če se ne motim, je še vedno polnopravni član skupine. Mogoče je skupina začela koncert malce togo oz. nepričakovano, saj so koncert odprli z malce mirnejšim, akustičnim delom in kar takoj z enim izmed največjih in najbolj prepoznavnih skladb Nessie. Ob spremljavi violine, kitar in pristnih škotskih zvokov dud se je koncert sprevrgel v pravo veselico, z odlično glasbo in kozarčkom whiskeya. Posledično se je zgodil marsikateri neuspešen padec z odra direktno na tla, vendar glede na popito količino alkohola v prvih vrstah se temu ne gre čuditi. Tudi skupina je v kar dobri kondiciji. Mogoče se mi je koncert na trenutke zazdel malce dolgočasen, saj po pravici povedano niti ni imel neke svetle točke, ob kateri bi lahko rekli, da smo res na vrhuncu le tega. Bil je v bistvu dokaj povprečen koncert skupine, vendar je bila zagotovo nekaj več kot šestdeset minut dolga vecelica za marsikaterega fana fenomenalna in tudi za skupino samo, ki se bo mogoče spet vrnila nazaj na naše odre.
Tekst: Monika Klinar
Foto: Živa Lovšin

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.