Chaosstar – ‘Vaja je ena najpomembnejših stvari za glasbenika’

Chaosstar - 'Vaja je ena najpomembnejših stvari za glasbenika'

Chaosstar – ‘Vaja je ena najpomembnejših stvari za glasbenika’

Po večini ljubljanska zasedba Chaosstar je konec meseca, (30.1.2009) z rahlo zamudo na tržišče poslala svoj debitantski album z imenom Lifetime, kot tudi sami pravijo, se je zdelo, da je nastajanje albuma res trajalo celo življenje, vendar zdaj, ko ga držijo v rokah, je ves trud poplačan. Kljub temu, da sem bil na večeru izida albuma v Roll baru, je čas prehitro tekel, da bi lahko opravili konkreten intervju, tako sva ga s kitaristom in pevcem obenem Juretom Jurco, opravila kar preko elektronske pošte.
 
RON: Kako bi na kratko predstavil skupino, nastanek in njeno pot do danes?
Jure, Dare, Vasja, Primož, Chaosstar!!! 😉 Kot prijatelja in soseda sva jaz (JJ) in Dare ustvarila zasedbo, v katero sva povabila mojega bivšega učitelja kitare Vasjo in pa popolnoma po naključju bobnarja Primoža iz Zagorja ob Savi. Vzporedno z našim ustvarjanjem glasbe smo razvili žanr, ki mu večina daje ime progressive metal. Se pravi, v petih letih se je z veliko odrekanja, trdega dela in popitega piva sformirala skupina, ki rada poslušalcem servira težko, a vselej okusno glasbo…. upam.
RON: Zakaj ste se na koncu odločili za ime Chaosstar in od kod izvira?
 
Ime je prišlo podobno kot naslov za album St. Anger od Metallice, ko je imel kitarist obesek okoli vratu;) Naš kitarist Vasja je predlagal ime, ker mu je znak visel okoli vratu in mu je bil zelo všeč. Opazili smo, da znak tudi opisuje filozofijo banda: kaotičnost povsod, razen v samem jedru! Kar nekako tudi je naša glasba…
RON: Katere skupine so vplivale na razvoj vaše skupine, mogoče kakšni idoli?
Iron Maiden, Metallica, Dream theater, Dire straits, Helloween… čeprav je vsak imel nekako svoje vplive… Kot svoje idole pa lahko rečem, da definitivno kitarski virtuozi: Al di Meola, Steve Vai, Paul Guilbert in podobni vokalni mogotci kot so Fredy, Gheorge Michael, itd…
RON: Plošča je zunaj, kaj nam lahko poveste v zvezi s tem. Je bil pred prvencem kakšen demo?
 
Kar nekaj posnetkov je bilo možno dobiti v samem procesu snemanja, saj smo se učili, kako se celotnemu snemanju streže. Dva komada lahko zasledimo na komilacijah New order vol. 2 in pa Kuolm u glavo… Pred vsem tem pa je bil posnet nek demo, ko je bandu pripadal še bobnar Peter Potočnik. Takrat smo še delovali kot zasedba Bulwyf. Na tem res redkem posnetku so bili trije komadi, in sicer Dreams of Reality, On My Way in pa Mummies Toumb.
Proces snemanja je bila dolga in naporna pot! Album je nastajal kar štiri leta in je bilo porabljenih res veliko studijskih ur in kilometrov vožnje… In če se spomnim na vse dretje in na vse razočarane dni, ko sem se peljal 40 kilometrov zato, da nisem posnel niti minute glasbe, mi kar malo pritisk naraste. A sedaj, ko je album gotov in ga končno držim v rokah in slišim od sometalcev, da je zadeva super, je ves napor poplačan… Hoteli smo narediti album, ki bo nekaj drugačnega na slovenski metalski sceni in mislm, da nam je uspelo.

RON: Zakaj naslov Lifetime? Kako je potekalo njegovo nastajanje?

 
Lifetime je koncept albuma. Ideja se je rodila v moji glavi, ko sem hotel povezati komade, ki sva jih imela pripravljene z Vasjo. Vsak na svoj način sva hotela povedati zgodbo o osebi, ki je razpeta med dobrim in zlim. Vsak komad je nastal kot osebna ideja, ki je bila predstavljena ostalim članom banda. Ti so jo bombandirali s svojimi idejami in glasbenimi pristopi. Tako so nastali skoraj že dokončni komadi, ki so doživeli še nekaj dodatkov in liposukcije med samim snemanjem. Se pravi dejanski proces delanja komada je bil zaključen, ko je bil v celoti posnet in sproduciran. Kdo bi si mislil, da bo tista melodija, ki ti je nekoč svirala v glavi, doživela toliko postankov in servisiranja.
RON: Kar nekaj nastopov, vključno z tistim v Roll baru je za vami.  Kako ste zadovoljni z odzivom občinstva?
 
Moram reči, da sem malo razočaran nad številom obiskovalcev koncertov… To velja na splošno za metal koncerte ali pa se samo meni zdi, da je recesija prestrašila potencialne obiskovalce. Sem pa zelo pozitivno presenečen, da je ljudem naša glasba všeč, čeprav je bolj tehnične narave. Seveda sem upal, da bo ljudem všeč in sem pričakoval, da nekaterim bo, me je pa presenetilo, da je teh ljudi kar veliko! Zakon…;) Imeli smo pet koncertov v zadnjem mesecu in z veseljem povem, da nismo imeli slabega koncerta. Vzrok je po mojem mnenju nova kvalitetnejša oprema in pa veliko ur vaje. Letos pripravljamo še kar nekaj koncertov, tako da vsi vabljeni;) Datume naših nastopov si lahko ogledate na naši internetni strani ali pa myspace strani…

RON: Ste že pomislili na videospot?

Ja. (smeh)
RON: Kateri je bil do sedaj najboljši koncert, vsaj z vaše strani?
 
Po mojem mnenju koncert v Trbovljah, ko smo gostili v sklopu našega repertoarja še skupino Ambasador of Siffilis.

RON: Pojete v angleščini, zakaj?

 
Vedno smo imeli željo prodreti čez meje slovenskega ozemlja in pa večina glasbe, ki jo poslušamo, je v angleščini. Menim, da je angleščina nek nevtralni jezik, s katerim prideš do večine poslušalcev. Imamo to srečo, da vsi dobro govorimo angleško… Sej veste najbolj izobražen band, pa to 🙂

RON: Vaša glasba zahteva ogromno vaje. Koliko vadite kot skupina in pa vsak posebej?

Vaja je ena najpomembnejših stvari za glasbenika in res je tudi, da moraš znati vadit. Naš band to jemlje skrajno resno, saj oder ne dovoljuje polovičarskega dela. Naši sveti dnevi so torek in sobota. To so dnevi, ko se zberemo in igramo tudi do šest ur. Poleg teh vaj pa mora vsak za sebe vaditi doma in razvijati sebe kot glasbenika. Jaz si vajo razdelim v več kategorij in se lotim sistematske vadbe. V povprečju vadim nekje tri ure na dan oz. kolikor je časa… Vaje vzamejo kar veliko časa.

RON: Ste že razmišljali, da bi svojo glasbo ponesli na kakšen festival ali pa v tujino?
 
Vsekakor! In delamo na tem… Kako? A veliko sreče nam želiš… Hvala, tudi jaz nam jo.

RON: Igrate posebno zvrst metala, vsaj kar se slovenskega prostora tiče. Lahko poveste kaj več o tem?

 
Naša glasba je zaplavala v progressive metal vode. Gre za tehnično zvrst, ki izkorišča lomljenje ritmov, neobičajne poudarke in razvijanja pesmi bolj tipično za klasično glasbo in ne popularno glasbo. Zahteva tudi malo več pozornosti od poslušalca, zato dostikrat na koncertih doživimo, da nas ljudje predvsem gledajo. No, saj je res, da nismo ravno "švoh" za pogledat:). V Sloveniji ni veliko bandov tega žanra, kar je hkrati dobro in slabo, kot si lahko mislite. Mi v bandu se ne sekiramo kaj dosti o tem, kako nas bodo ali pa so nas ljudje popredalčkali, mi enostavno delamo glasbo, ki nam je všeč in nam zveni v glavi.

RON: Ste imeli težave z iskanjem založbe, kje je potekalo snemanje ploščka?

 
Album je masteriziral Dave Collins, ki je delal že z velikimi imeni svetovne glasbene industrije in je dal izdelku piko na i, kot si zasluži! Izdali pa smo ga pri založbi On Parole Production. Tu ni bilo nobenih težav. Izdelek je treba najprej predstaviti slovenski publiki in On Parol se mi zdi kot nalašč za nek slovenski metal band. Seveda pa iščemo tudi tuje založbe, ki bi nam nudile kak košček tujine. Na tem področju nimam pojma, kaj nas sploh čaka…
RON: Mogoče prehitevam, vendar kaj obljubljate/mislite za prihodnost?
Po vrsti: turneja (ta že poteka), videospot, festivali, tujina, delanje novih komadov in nov album.
RON: Kaj mislite, da bi ljudje morali vedeti o vas?

Da imamo radi pivo… ko kupujejo pijačo;)
RON: Še kaj za konec?
 
Vabiljeni na koncerte in hodite ob robu – zarad golobov!
Žiga Fajdiga
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.