Vlatko Stefanovski Trio feat. Jan Akkerman and Damir Imeri – Thunder From The Blue Sky

Vlatko Stefanovski Trio feat. Jan Akkerman and Damir Imeri – Thunder From The Blue Sky

Vlatko Stefanovski Trio feat. Jan Akkerman and Damir Imeri – Thunder From The Blue Sky

2008, Esoteria Records
 
Pri tej recenziji sem pravzaprav v dilemi, saj sem ploščo videl zaigrano v živo in glasba posredovana preko obeh medijev deluje pravzaprav identično. Za nekatere slabost, za druge pa pač prednost, odvisno, kako gledate na vse skupaj. Vsekakor pa dokaz, da Vlatko dela točno to, kar hoče. Na plošči, na kateri se Stefanovski po lastnih besedah vrača tja, kjer je začel in jo posveča bratu Goranu, boste našli 15 skladb, od katerih jih je dvanajst bluesovskih standardov, dve sta avtorski, k tem pa še prištejte uvodni inštrumental – Amazing Grace.
 
Vlatko Stefanovski je na albumu tehnično perfekten ter spoštljiv do glasbenega izročila, kar pomeni, da boste v standardih, ob triu jih pomagata izzvajati še Jan Akkerman (kitara) in Damir Imeri (hammond), še vedno prepoznali standarde. Dalje je seveda res, da je v tako zastavljenem projektu po tolikem času težko iskati kakšno inovativnost, ko pa te omejujejo sama forma, glasbila ter, še posebej, zgodovina. Kljub temu je zasedba dovolj usklajena in predvsem zrela, da imajo skladbe še vseeno dovolj karakterja – predvsem na račun instrumentalne izraznosti. Kitarske solaže in interakcija med Akkermanom in Stefanovskim je na mestu in zelo všečno dovršena z vložki Damirja Imerija, hammond vsaj meni deluje kot lepilo v skladbah in pomeni precejšnjo dodano vrednost. Vtis nekoliko skazi Stefanovski z vokalom, ki nikakor ne zmore dohajati inštrumentalnega dela. Vlatko pač ni pevec; v bluesu pa se še to posebej pozna, saj zaradi barve glasu, (pre)majhne širine ter pomanjkanja moči deluje izredno blago in neprepričljivo; ko v Stormy Monday Blues poje „Lord have mercy, Lord have mercy on me“, se vam zdi, da ne misli ravno resno.
 
Pod črto vsekakor zelo dobra plošča, ki bo ljubitelje kitarskih vragolij več kot zadovoljila. Je premišljena in zelo dobro izvedena. Celo preveč. Za pravi blues ji manjka enostavnosti, rudimentarnosti in neposrednosti. Uglajeno!
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.