Gigi D ‘ Diva

Gigi 1

Gigi D’Agostino, Samsara/Maribor,

9. januar 2009, vstopnina: 10 EUR predprodaja, 15 EUR na dan dogodka, vzdušje: italodance zvezdništvo

Luigino Celestino Di Agostino aka Gigi D’Agostino aka Gigi Dag je bil nekoč zelo zveneče ime. Njegov zadnji komercialni hit je datiran nekje okoli leta 2000 in prav v tistem obdobju je na Štajerskem in v širši okolici kraljevala diskoteka Yucatan s svojim komercialno usmerjenim t.i. Central floorom, kjer je kraljevala zvrst, katere protagonist je bil Gigi-italodance. Seveda je bil tudi nekajkrat v gosteh na Centralu. Žal nikoli nisem bila oboževalec te glasbe, zato ne bom pametovala, ima pa Wikipedia vse odgovore na vprašanja, ki se vam utegnejo poroditi ob tem izrazu. Skratka, Gigi je bil legenda, The Man, care, zakon. Poudarek na bil. Skoraj osem let nazaj. In zdaj je prišel v Samsaro. Obujat spomine?

Prvo presenečenje je bilo organizatorjevo obvestilo, da se eminenca ne dovoli fotografirati in da lahko na zahtevo njegovega management tima »škljocamo« samo v času prvega komada. Vprašanje, ki se je pojavilo ob tem, je bilo kako sploh izločiš trajanje prvega komada iz seta? Ob vsem tem je bil stavek, da upajo, da bomo lahko kljub temu kvalitetno opravili svoje delo, skoraj farsa. Ker smo na sceni že nekaj časa in ker smo imeli priložnost slišati(in fotografirati) skoraj vsa zveneča imena elektronske scene pa še nikoli nihče ni imel takih posebnih zahtev, je sledeč pogoj, za nekoga, katerega zvezda je ugasnila že nekaj let nazaj in ima sedaj le še oddajo na radiu, kjer vrti po načelu »sve i svašta« ter približno tri bookinge na leto, naravnost smešna. Ampak tu se domet njegovega zvezdništva še ne konča…

Že parkirišče Samsare je nakazovalo na to, da ima gospod veliko oboževalcev. Pričakovali smo osebke starejšega(torej našega) EMŠO ranga, vendar smo se krepko ušteli, saj je obe plesišči Samsare polnila raja vseh starosti. Kar nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki zagotovo niso uspeli videti diskoteke Yucatan od znotraj, še najmanj pa v času slave Gigija. Ampak to sploh ni pomembno. Množica je bila namreč evforična! Samsara je očitno poskrbela za založenost obiskovalcev z glowsticki in rdečimi srčki z imenom eminence. Ljudstvo je norelo in ko je za mešalno mizo stopil »the one«, je Samsara skoraj eksplodirala. Gospod je presenetil z italo-kič opravo. Črna halja z zlato-bleščečimi rokavi in zlato kitajsko črko(njegovim zaščitnim znakom) na trebuhu, črn klobuk, sončna očala(se eden izmed zaščitnih znakov) in za piko na i še z bleščicami posute slušalke, so nas opomnile, da kljub statusu legende, še vedno zaznamo manjko dobrega okusa. Pred mešalno mizo je stalo troje mrkih telesnih stražarjev, katerih naloga je bila predvsem poskrbeti, da se bo gospoda fotografiralo samo v času trajanja prve skladbe. Videli smo celo protestni odvzem mobilnega telefona, saj »navadni obiskovalci« seveda niso vedeli za muhe njim ljubega zvezdnika. Ampak raji je bilo tako ali tako vseeno.

Iz zvočnikov so bobneli vsi njegovi hiti od L’amour toujours, Another way, La passion, Bla Bla Bla ter vse zimzelene stalnega stalnega repertoarja zabav tega žanra. Navrgel je celo nekaj tipičnih house komadov(npr. In the music od Deep swing), kar se je v zlatih letih Yucatana zdelo skoraj bogoskrunsko. Glasba je bila pač takšna kot jo je komercialnega italodance-a željna publika pričakovala. Gigi Dag kot se šika, najbrž. Nato pa je legenda naredila napako, ki jo Štajerci le redko odpustimo. Okoli 3. ure zjutraj je dvignil roke od mešalke in nekdo drug je povedal, da je vsega konec in naj gremo na plesišče coctail bara. Štajerci smo ga navajeni žurati do konca. In ta konec nikoli ni ob treh! Nikoli! Nabito polna Samsara je završala od negodovanja in zmrdovanja, slišal pa se je tudi pogosti:«Ka za to sn dal 15 eurov?!?«. In kar moramo se strinjati, da je šlo res za nateg. Romali smo v coctail bar, kjer se je glasbena podoba nadaljevala pod taktirko domačega DJ-ja, vendar je vzdušje izpuhtelo. Nato pa smo opazili, da se na glavnem plesišču vendarle nekaj dogaja in se vrnili na kraj zločina. Tam smo za mešalko našli neko dekletce, ki se je na vse pretege trudilo vrniti tok dogodkov v prejšnje stanje. Poskusila je z najboljšimi komadi, prijazno, s poudarjenim italijanskim naglasom(predvidevamo, da je bila iz Gigijeve ekipe), je nagovarjala množico, ki je uživala dalje. Nad vsem pa je bdelo budno oko italodance Boga, ki se je okoli 4. ure odločil, da bo zabave konec in dekletcu enostavno vse izklopil. Sledilo je očitno nezadovoljstvo iz njene strani in odločnost iz njegove. Ko Gigi reče, da je konec, je konec! Dekletce je odvihralo v backstage, nekdo iz Samsare pa nas je še enkrat prijazno poslal domov. In smo šli.

Petkova noč je pokazala marsikaj, predvsem to, da je italodance oz. komerciala iz časov Yucatana še kako aktualna in ima svoje privržence v mladem in malo manj mladem ter da je Gigi še vedno ime, ki za nekatere nekaj pomeni. Za ene celo toliko, da so potegnili iz naftalina majice z njegovim logotipom! V tej noči se je pokazalo tudi to, da je lahko Samsara odličen organizator, poskrbeli so za gladek potek dogodkov, varnost, dekoracijo, glowsticke, flyerje. Edino, kar je pustilo grenak priokus je pretirano zvezdništvo in nastopaštvo glavnega akterja, ki je po moje lahko vesel, da ga še sploh kam povabijo.

Naša odprava se je družno odločila, da Gigija ne gre več poslušat. Zato, ker nas taka zvezdniška aroganca zelo odbija. Pa še radi ga žuramo do jutranjih ur. Raje bomo šli podpirat prave zvezde, ki pa niso nič zvezdniške in tudi Samsari želimo, da v prihodnje gosti koga bolj prijaznega, sploh, če se zanj tako zelo potrudi.

Tekst: Barbara P.

Foto: Nina in Ivika

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.