Electrix – Electro pop iz Slovenije

Electrix  – Electro pop iz Slovenije

Electrix – Electro pop iz Slovenije

Dobili smo se v Postojni in naredili intervju v smislu spoznati Electrix pred njihovim velikim ‘debijem’ v Rdeči dvorani v Velenju 20. decembra, kjer bodo nastopili na Tradicionalnem novoletnem koncertu kot predskupina velikim Šank rock. Intervju, ki sem ga vzel iz drugega zornega kota, saj se nanj nalašč nisem pripravljal… rad bi enkrat poskusil intervjujati band, da mi povedo kaj novega in da tega podatka ne poznam od prej. Poglejmo, kako nam je to uspelo z Electrix – bandom, ki je slovenski sceni nov, je pa v sestavljen iz samih izkušenih glasbenikov.
 
Glede na to, da o vas nisem slišal še skoraj nič … pred dnevi je izšel novi single, če se ne motim. Povejte meni in bralcem Rockonneta, kdo sploh so Electrix?
 
Intervju naj bi bil sicer narejen že malo prej, se pravi že pred izidom singla, ampak je vmes prišlo do logističnih težav…ampak, kot pravijo: Bolje išta, nego ništa (smeh)!!!!
Jah, tako je, izdali smo naš peti single po vrsti z naslovom Sonce po dežju. Naj povem, da smo štartali s singlom Radio, ki smo ga premierno predstavili na Miss Universe, kasneje pa smo štartali s priredbo komada Ljubezen v avtu … izvirno ga je izvajala skupina Selekcija. Vmes so tudi zmiksali in naredili do konca novo ploščo, ki pa pri založbi še ni ugledala luči.
 
Založbo imate?
 
Da, imamo založbo, Dallas. Čeprav se nam včasih zdi, da je založba zgolj okrasek, da premalo naredijo za glasbenika.
 
Povej mi, ste založbo dobili v paketu z Agencijo Uran (pod okrilje jih je vzel manager Aleš Uranjek op.a.) ali je v igri kaka druga naveza?
 
Ne, ne, to je čisto ena druga zgodba. Jaz učim kitaro v glasbeni šoli in tam sem se srečal z ženo Nikole Sekuloviča (Dan D), katera mu je pokazala posnetke. On je bil navdušen nad slišanim, tako so nas tudi kontaktirali.
 
Če se vrnemo nazaj – imate radi okraske? Prej si rekel, da vam je založba zgolj okrasek … Kaj po tvoje lahko band, ki ima založbo, pridobi? Kaj ima lahko več od tistega, ki založbe nima?
 
Mogoče s finančne plati lažje gredo skozi glasbeniki z založbo, ne vem … Lahko ti pa odkrito povem, da smo nad PR-jem založbe zelo razočarani – v bistvu ga ni! Bilo bi bolje, če bi PR ‘furali’ sami … Majhen band, nov band smo, ne. Kot tak si na zadnjem mestu. Upam, da se bodo stvari zdaj spremenile, ko pride plošča ven, to bo februarja drugo leto. Plata je torej nared, imeli smo nekaj gostov kot npr. Peter Penko, veliko smo postorili tudi sami.
 
Kje ste snemali?
 
Doma, gre pač za precej hvaležno delo, ne rabiš hudih studiev, delo poteka na laptopih, sintesajzerjih. Del ‘resnega snemanja’ so bile pa kitare, bobni …
 
Kako je prišlo do sodelovanja z Agencijo Uran – ste sami kontaktirali njih ali so oni vas opazili?
Aleš Uranjek je slišal naše posnetke, ki so mu bili všeč, mi smo pa tudi iskali managerja, ki bi nam rihtal špile. Tudi sam Nikola Sekulovič je Uranjeku rekel nekaj dobrih besed; tako je pač prišlo do sodelovanja.
 
Kot ste mi prej omenili, ste v glasbenem poslu že vrsto let – ste igrali v kakih omembe vrednih bandih ali je šlo bolj za kake eksperimente?
 
Dejansko smo začeli leta nazaj, sam sem začel v idrijskemu bandu Zablujena generacija. Igral sem vse živo, jazzy, funky … kasneje sem posnel tudi plato s Skati. Dejansko sem dal skozi vse žanre, razen narodnjakov – tisto bomo na stara leta (smeh).
 
Koliko ste pravzaprav stari?
 
Povprečje je okoli 27 let, na kratko.
 
Malo me je fasciniralo, da kljub letom producirate diskoidno muziko, slišal sem Footloose na tonski probi. Kakšno glasbo posluša Electrix, kateri cd se vrti v avtu?
 
Poslušamo več ali manj vso glasbo.
 
Tega enostavno ne kupim!!!
 
Jah, imam posnetek Simple Minds, tega sem se spomnil. Meni je tudi kak house všeč, Faith No More, Guns n’ Roses. Jaz kot šolan glasbenik sem imel na šoli veliko jazza, tako da sem v veliki meri konzumiral tudi jazz. Tudi na dober jazz koncert se odpravim. Zanimivo je, da smo vsi iz svojega okolja, ne morem trditi, da izhajamo iz osemdesetih, jaz na primer izhajam iz grungea. Še vedno radi žagamo z bandom, vendar je bilo tega žaganja toliko, da smo rekli, gremo še kaj drugega poskusit..
 
Kako bi se potem glasbeno opredelili? V kateri predalček bi se strpali? Electro-pop??
 
Jah, temu se je reklo synthy-pop, drugače pa se strinjam z izrazom electro-pop.
 
A je trenutno sploh kak band na slovenski sceni, ki bi bil vam podoben?
 
Milsim, da ne. Imaš sicer Melodrom, ki pa so že malo gledališko usmerjeni, imajo naprimer dva komada, ki spominjata na synthy-pop, samo sta bolj ‘depra’, mi smo pa happy band (smeh)!!! Imamo par balad, ki so recimo temu intimne.
 
Kako imate pa sestavljen live nastop? Videl sem Denis & Denis na repertoarju…slišal sem, da ste igrali komad od Agropop.
 
Ravno zadnjič je Aleš Klinar (ex. Agropop) poslušal naše posnetke in bil čisto navdušen. Če govorimo malo o Agropopu, so imeli itak komade, ki so bili priredbe, imeli pa so revolucionarna besedila – bili so pankerji v bistvu! Vsa ta besedila so zavili v narodnjaški celofan. Agropop nikoli niso bili ‘cheap’ band. In če prav pomislim, ni banda, ki bi fural kako kritiko.
 
Pogrešaš torej to družbeno kritičnost v besedilh slovenskih avtorjev?
 
Seveda, jaz jo zelo pogrešam. Drži me, da bi imel band, v katerem bi naredil en tak komad, ki bi bil družbeno kritičen. Na kurac mi gre ta manipulacija.
 
A gremo malo povedat o singlu … prej sem poslušal single in mi deluje zelo zanimivo. Malo je sladkast, diskoiden, ima pa povrh še slovensko besedilo.
 
Na začetku je bilo vse v angleščini, slovenska besedila smo kasneje dodali. Smo pač v majhnem prostoru, Sloveniji, in se nam je zdelo nujno narediti tudi besedila v slovenščini. Plata je tako in tako tričetrt tekstovno v slovenščini, in naprimer single, ko ga slišiš v angleščini, je to drugi komad!
 
Koliko nastopov v živo je za vami?
 
V domačih logih smo imeli kar precej špilov, nastopili smo tudi na Miss Universe…
 
Vas lahko imenujemo mlad band, vsaj kar se medijsko tiče. Kako tak band prenaša dejstvo, da mora igrati pred 2000 ljudmi?
 
Kot smo že rekli, imamo za sabo veliko odrskih nastopov, tako da se lahko te izkušnje prenesejo tudi v take velike nastope. Mogoče nam manjka več živih nastopov, da se malo ‘pokonektamo’, včasih je iz tehničnega vidika malo ‘frke’.
 
Je to največji špil za vas do zdaj – govorimo o koncertu s Šank rock v Rdeči dvorani v Velenju 20. decembra?
 
Mah, niti ne, če pogledamo, kolikšna je gledanost Miss Universe, potem ne. Baje je bila gledanost 500.000 ljudi in če veš, da te gleda toliko ljudi, potem ni lahko.Takrat priznam, da je bila mala ‘prpa’.
 
Mislil sem bolj v smislu – sedaj se pojavljate na jumbotih za koncert, igrali boste pred zelo zahtevno publiko, ki pride poslušat Šank rock …
 
Tudi pred tem koncertom v Postojni sem imel določene pomisleke, saj sem dve leti hodil v šolo v Postojno – okoli mene je bila sama črnina, sami metalci, rockerji in še zdaj je tako! S tega konca imam nekaj kolegov, ki so oblečeni isto, kot so bili že pred petnajstimi leti.
 
Koliko je potem v temu stilu, ki ima veliko matric, dopuščeno improviziranje?
 
S to matrico smo precej omejeni. Trije smo v bandu in že tukaj nas omejuje z improvizacijo. Mogoče kdaj razširimo skupino s kako ‘fajno’ backvokalistko.
Pred in pri snemanju je bilo tudi veliko debat, ali bi bobne nasneli ali bi jih odigrali v živo. Mislim, da smo naredili najboljšo potezo, da smo bobne odigrali v živo. 
 
Slišal sem, da si bobne sam naredil?
 
Res je, ja! Navdih sem dobil pri tistih starih šestkotnih bobnih – 80’s bobnih. Povrh tega sem hotel imeti še prozorne, zato sem se jih lotil sam – na tržišču takih namreč ni bilo mogoče dobiti (sledil je daljši izlet v tehnične vode, kako se taki bobni naredijo, vendar si njih izdelavo lahko preberete v reviji Življenje in tehnika).
 
Nekaj sem hotel še povedati, pa sem pozabil …
 
Pomemben podatek je, da grem v mesecu marcu na Depeche Mode – to je zelo pomemben podatek!
 
Koliko pa se vam zdi pomemben image vašega banda??
 
Seveda se zavedamo tega, da je image pomembna zadeva – imeli smo neke kombinacije roza, črne … Rad bi prišli do prepoznavnega imidža.
 
Kje v prihodnosti vas lahko vidimo poleg Velenja?
 
Ostali datumi so na internet strani: www.electrix.si ali ww.myspace.com/electrix80s
 
Intervju sam se je dogajal pred koncertom v Klubu glasbe Jazzy v Postojni približno uro pred samim špilom. Z mano so bili Kamikaze, Moroderu Jedan in Fish, trije mladi ‘Idrci’, ki vedo, kaj je glasba. Over and out……
 
 
 
                                                                                       Dragan Babuder
 
 
 
 
 
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.