Last Day Here: »Vsak koncert odigramo, kot da smo zadnji dan tukaj«

Last Day Here: »Vsak koncert odigramo, kot da smo zadnji dan tukaj«

Last Day Here: »Vsak koncert odigramo, kot da smo zadnji dan tukaj«

Intervju s Celjsko zasedbo Last Day Here je potekal pred njihovim oktobrskim koncertom v škofjeloški Rdeči Ostrigi. Pogovoru se je pridružil tudi Menno Kappe, sprva predstavljen kot njihov fan iz Nizozemske, izkazalo pa se je, da jim bo, kot del ene večjih založb lahko veliko pomagal pri njihovi nadaljnji poti. Kakor je samozavestno izjavil: »Ne morem si predstavljati, da jim ne bi uspelo!«
 
RON: Še nikoli niste imeli intervjuja za RockOnNet, zato bi morda morala najprej vprašati kaj o vaših začetkih itd. Pa ne bom. Kdaj se vam zdi, je čas, da vas novnarji nehajo spraševati takšne stvari. Je mejnik CD? Še vedno dobivate to vprašanje prepogosto?
 
LDH: Ja, še vedno nas to sprašujejo, sicer ne več tako pogosto, kot pred izdajo CD-ja. In ja, je nadležno.
 
RON: CD ste izdali v samozaložbi in na prvi pogled izgleda, da se v smislu kakšne založbe ni veliko spremenilo?
 
LDH: Se pogovarjamo in dogovarjamo, ampak nič še ni uradno.
 
Menno Kappe: Pri tem je treba ujeti pravi trenutek, ker band ponavadi dobi samo eno možnost in če zamočiš… Gotovo pa obstaja interes. Danes je precej težko prodajati CD-je in je bistveno bolj pomembna promocija. Založbe dandanes stremijo k temu, da pokrijejo vse aspekte – ni dovolj samo, da založba skrbi za CD-je, ker se jih ne proda dovolj. Založbe zdaj želijo voditi tudi fanclube, merchandise itd. Menim, da moram band najprej pripraviti za najboljši možen dogovor. Če »se prodaš« prezgodaj, morda tudi nisi najbolj uspešen kasneje.
 
RON: Kaj pa je bil ponavadi problem pri slovenskih založbah? Jezik?
 
LDH: Stopili smo v kontakt z nekaj slovenskimi založbami in ponavadi je bil res prvi odziv to, da bi morala biti besedila slovenska, po drugi strani pa je zvrst glasbe, ki jo igramo, veliko trša od večine bandov pri slovenskih založbah. Tako bi morali poleg besedil spremeniti tudi stil glasbe.
 
RON: Se je še kdo drug spotaknil ob jezik? Novinarji morda?
 
LDH: Veliko ljudem angleška besedila niso všeč, amak nam se zdi, da tako enostavno zvenimo bolje. Pa tudi že od samega začetka smo ciljali tudi na tujino.
 
Menno Kappe: Kot tujec ne morem ravno razumeti, zakaj bi bil slovenski ali katerikoli drugi jezik bolj pomemben. Pomembno je doživljanje glasbe. Če se ljudje zabavajo, najbrž res ni pomembno, v katerem jeziku je. Sem iz Nizozemske in tam angleški jezik ne bi bil problem. Rad bi jih videl uspeti povsod, tudi v Sloveniji. Mislim, da bi to imelo odličen vpliv na slovensko glasbeno sceno. V državah, od koder prihaja en uspešen band, se potem hitro najde še nekaj odlične glasbe. Mislim, da je v Sloveniji veliko talentiranih glasbenikov. Inmate, Burning Legion, The Crossfire, Dweal… Mislim, da Slovenija svoje glasbe ne bi smela zadržavati zase.
 
RON: Koliko pa se se je dejansko spemenilo za vsa po izidu plošče v smislu lažjega dobivnja koncertov? Nekateri bandi se s plošči niti ne trudijo več in zadevo prepustijo internetu…
 
LDH: Album je najboljši način, kako našo glasbo predstaviti na natanko tak način, kot si želimo. Ozvočenje v klubih pogosto ni najboljše in posledično se zvokovno ne moreš predstaviti, kot bi želel. Živi nastopi so eksplozija energije, pravo doživetje naše glasbe pa ponuja album. Da pa še odgovorim na vprašanje. Album definitivno prispeva k temu, da je lažje dobili nastope. Ljudej pač želijo slišati tisto, kar je na albumu, tudi v živo.
 
RON: Praktično vse, kar se da prebrati o vas, je dobra kritika, tudi v medijih izven Slovenije. Vas je morda presenetilo to, da odziv založb vseeno ni bil v skladu s tem?
 
Menno Kappe: Morda dobiti založbo niti najbolj pomembno. Najprej se morajo najti in se znati predstaviti in to so tudi naredili s tem, ko so izdali ploščo. Morda bo to kdo vzel kot poraz, ker niso podpisali z nobeno založbo, vendar jim je to pomagalo postati boljši band. CD je dober način širjenja glasbe. Tako sem jih spoznal tudi sam. Dejstvo, da sem se na njihov koncert peljal 500 km daleč, pove, da je njihova glasba zelo močna. Tudi če pogledaš njihov blog na Myspaceu, vidiš, da dobivajo izjemne ozdive iz Avstralije, ZDA, Velike Britanije. Take odzive vidiš redko. Na dolgi rok jim bo prav gotovo uspelo. Mnogo bandov dobi založbo šele po drugi ali tretji plošči. To je le prvi korak na dolgi poti in pri tem ni potrebno hiteti. Odlično se mi zdi, da najprej koncertirajo, delajo na nastopu, merchendisu… ne morem si predstavljati, da jim ne bi uspelo. Ni vprašanje, imeti ali ne imeti založbe. Ne bi imelo pomena, da bi »se prodali« prvi. Imeti morajo možnost delati, kar želijo, ostati zvesti sami sebi in založba jih mora take sprejeti.
 
LDH: Nič se ne zgodi čez noč. Naš glavni cilj ni dobiti založbo. Je pa še vedno lepo videti vse te odlične odzive na našo glasbo in smo počaščeni, da je tako dobro sprejeta.
 
RON: Zelo uspešno ste nastopali v okviru YounGunz turneje. Morda zadnja turneja ni bila najbolj uspešna v smislu promocije in medijske pokritosti, kar je najbrž kritika za organizatorje, pa vendar –  kaj je to »tekmovanje« prineslo vam?
 
LDH: Turneja je bila odlična izkušnja. Trije odlični koncerti s še dvema bandoma, s katerima smo šem zdaj v stiku. Z Emil Bulls smo se srečali še enkrat, ko so koncertirali v Mariboru, z Ruiz pa smo v kontaktu preko maila in se obveščamo o novostih.
 
RON: Če se ne motim, se niste udeležili novenega drugega tekmovanja. Približno vsi slovenski bandi gredo na graški Newcommer…
 
LDH: Pravzaprav smo se hoteli prijaviti, vendar nismo našli nikakršne spletne strani, kjer bi se lahko. Če bi se pojavila možnost, bi to še vedno storili. Ne gre toliko za samo tekmovanje, ampak bolj za predstavljanje banda novemu občuinstvu, spozanavanje novih ljudi.
 
RON: Morda imam napačen občutek, ampak zdi se mi, da bi lahko bistveno bolje izkoristili trenutek po YounGunZ turneji. Morda s turnejo po Sloveniji.
 
LDH: Pri nas ni tako zelo veliko klubov, kjer bi lahko igrali. Poleg tega pa je to organizacijsko zahtevno, saj ni zaželeno, da odigraš samostojen koncert. Vedno je bolje, da koncertiraš še z dvema ali tremi bandi.
 
Menno Kappe: Morda je Slovenija tudi nekoliko premajhna za turnejo. Band je lahko tudi preveč prisoten in se ga ljudje lahko naveličajo. Morda bi bila turneja bolj primerna za tujino, vendar tudi ne kar naključno. Zlahka bi dobili koncertne termine na Nizozemskem ali v Nemčiji, Veliki Britaniji, vendar bi na ta način dosegli le nekaj ljudi. Treba je ujeti pravi trenutek in nase opozoriti že pred turnejo. S časom bi seveda prišlo tudi do turneje po tujini in Sloveniji, odlična priložnost pa je tudi pojavljanje na večjih festivalih.
 
RON: Že avgusta ste na spletni strani objavili, da ste začeli snemati videospot. Kako napreduje?
 
Menno Kappe: Video je odličen. Predstavljen bo na posebnem dogodku, kjer bomo potešili radovednost. Jaz sem LDH na žalost spoznal prepozno, da bi lahko sodeloval. V Slovenijo bi prišel samo zato, da bi bil del tega. To je eden najboljših spotov, kar sem jih kdajkoli videl. Fantje, ki so ga delali, so res talentirani.
 
RON: Kdo pa, če ni skrivnost?
 
LDH: Perica.
 
RON: Ste komad »Saved From Falling« izbral s kakšnim posebnim namenom?
LDH: Na albumu je 10 odličnih pesmi in zato je bilo zelo težko izbrati se eno. »Saved From Falling« ima zelo dober refren, ki si ga je lahko zapomniti in je na splošno radio friendly komad. Je pa to šele prvi spot.
 
RON: Pa se vam zdi, da je sploh smiselno delati spot, glede na to, da sta pri nas praktično samo dve televiziji, ki jih vrtita?
 
LDH: Video je nujen. Ljudje si band ponavadi veliko bolj zapomnimo, če je na voljo tudi vizualna podoba. Prav gotovo pa je problematično, da obstajata le dve televiziji, ki redno predvajata spote, vendar je treba izkoristiti to priložnost za predstavitev naše glasbe.
 
RON: Vaš način zbiranja sredstev za spot je bil precej zanimiv. Enostavno ste povedali, da potrebujete denar in pozvali vsakogar, ki bi vam rad pomagal, naj to stori.
 
LDH: Večina tujih bandov se poslužuje tega načina. V našem primeru se je izkazal za precej uspešnega, ker seveda ne pomeni, da nismo sami ogromno prispevali.
 
Menno Kappe: To se mi zdi odličen način, kako v sanje banda vplesti veliko ljudi, ki tako postanejo del tega.
 
RON: Še zelo očitno vprašanje – kakšni so vaši načrti za prihodnost?
 
Menno Kappe: Čudno je govoriti o prihodnosti banda z imenom »Last Day Here«. (smeh) Sicer pa lahko načrtuješ karkoli, vendar za vsakim uspehom stoji ogromno dela. Zdi se mi, da lahko LDH postane velik band, tako v Sloveniji kot v tujini. Prihodnost je svetla.
 
RON: Morda vprašanje za vašega gosta. Pred intervjujem je nekdo namignil, da so tu fani LDH iz Nizozemske, vendar je precej očitno, da tu niste zgolj kot fan, ampak imate namen na vsak način pomagati bandu.
 
Menno Kappe: Tako je. Spoznali smo se na Myspaceu in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Navdušen sem nad glasbo in bandom in to me je prepričalo, da sem prišel v Slovenijo. Band deluje kot družina in želim biti del tega. Na srečo delam v glasbeni industriji in jim bom lahko pomagal.
 
RON: Še zadnje vprašanje. Kakšna so vaša pričakovanja za današnji koncrt?
 
LDH: Veseli smo, da imamo končno priložnost igrati tu. Upamo, da bo prišlo veliko ljudi, da se bo lahko vzpostavilo tisto pravo atmosfero. Kot ob vsakem koncertu bomo dali vse od sebe, saj vedno skušamo odigrati kar najboljši koncert … kot da smo »zadnji dan tukaj«.
 
Menno Kappe: Prav gotovo se nisem vozil 500 km, da ne bi videl najboljšega koncerta, kar so jih odigrali. (smeh)
 
RON: Bi za konec še kaj dodali?
 
LDH: Vabimo vas na naše koncerte in upam, da boste uživali v energiji na njih.
MojcA SelaK
 
 
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.