Velika party avantura – Ibiza 2008

Ibiza 1

 
Začetek julija. Sedem dni, sedem noči, sedem partijev, 4 klubi…nora Ibiza…Za vsakega, ki se mu po telesu pretaka elektronika, je Ibiza ena izmed "a must" destinacij. Letos se je naš party kolektiv lotil konkretne obdelave vsega, kar Ibiza premore…in (rahlo razočarano) smo ugotovili, da razen odlične party scene(vrtoglave cene inclusiv) Ibiza resnično ni nič posebnega. Še sreča, da bo tokrat poudarek na tem aspektu španskega otočka…

Sam otok premore eno večje mesto in dve manjši, ki so vsa očarljiva, vendar tipično v ibiškem stilu nastrojena zelo oderuško. Staro mestno jedro glavnega mesta Eivisse oz. Ibiza town, je zelo lepo, vendar je okolica neprepričljiva. Za 3 dni smo najeli avto in neumorno iskali čudovite plaže iz razglednic. Zaman. Najdaljša, ki je dolga 3,5km(Playa del Bossa), poka po šivih, saj jo okupirajo pijani in nedostojni žurerji, ki furajo pre ali after party sceno. Teh je toliko, da težko najdeš centimeter zase, kaj šele za brisačo. Bili smo še na nekaj plažah, ki na fotografijah dajejo vtis raja na Zemlji, ko pa zadevo pogledaš bližje, te presenetijo kupi trave, meduze ali še kaj bolj neuglednega. Najlepšo plažo smo imeli pred nosom, v Figueretesu. Na srečo ali pa na žalost, saj smo izgubili 3 dni z iskanjem.

Pretaknili smo res vsak kotiček otočka in ugotovili, da je sam po sebi tako nezanimiv, da si morajo dobesedno izmisliti nekaj, da pritegnejo ljudi. Npr. hipijske tržnice, ki so navadne tržnice s pridihom chill out glasbe in vonjem kadila ali sončni zahod pri Cafe del Mar, ki ni nič tako spektakularnega, je pa hudo dober biznis ter seveda pogruntavščina vseh pogruntavščin-ibiška party scena.

Party scena je res impresivna, v enem tednu se v peščici ibiških klubov zvrstijo vsa imena, ki nekaj pomenijo na tej sceni. In to že nekaj let. Vstopnine v klube so od 20 EUR naprej, vendar je povprečje nekje 35 EUR. V predprodaji seveda. Na vhodu se gibljejo od 45 do 60 EUR. Pacha, ki je srce ibiške scene že nekaj desetletij, pregovorno gosti house, Amnesia trance, Space techno, El Divino house, ostale diskoteke pa kako kdaj. Mi smo začeli z našo najljubšo destinacijo-Pacho in če bi bilo po naše, bi sodeč po programu, vsako noč preživeli med češnjami.

Pacha je resnično krasen klub! Dovolj majhna, da je še intimna in dovolj velika, da sprejme vse navdušence. Čudovita oprema, glavno plesišče, kjer plesalce razmigajo sama velika imena, manjši floor s house ali hip-hop kombinacijo, funky floor ter teresa za ohlajanje. Češnja na vrhu torte pa so čudovite, prostorne toalete, kjer lahko celo posediš, si sede popraviš make-up ali celo kupiš Chupa-Chups liziko. Cene pijač so absurdne. Voda 0,33l te stane 8 EUR, malo pivo pa 12 EUR. Kliantela je prijetna, houserska, malce starejša a so starci v glavnem v VIPu tako, da ni motečega priokusa. V Pachi smo najprej doživeli Defected party, kjer smo poslušali sledeče: Kenny Dope, Shapeshifters, ATFC, Liam Sampras, James Belias, Nacho Penya v manjši sobi pa DJ Pippi in Willie Graff. V vsej noči so nas najbolj prepričali Shapeshifters, ATFC in Liam Sampras. Ostalo je bilo precej povprečno, ampak poslušljivo. Naslednjo noč smo se vrnili na kraj zločina in popolnoma noreli na Ericka Morilla in The Martinez Brothers. Brata Martinez sta pravzaprav dečka, rosnih 16(kako so ga sploh spustili v Pacho?!?) in 19 let, ki vrtita noooooroooo glasbo. Ob njej očitno uživata in spravita na noge slehernega. Odvrtela sta enega izmed top ten setov tega leta! Nato je v istem stilu nadaljeval Morillo, ki je tudi ostal visoko na top ten lestvici. Bil je več kot odličen! Predzadnjič smo zašli v Pacho na Axwella, pred njim sta vrtela Cassius, ki sta sodeč po glasbi, gluha. Tistega, kar sta vrtela, v bistvu ne bi mogli imenovati glasba. Plesišče sta spraznila v prve pol ure svojega seta in zaradi tega smo se potikali povsod okoli. Če ne bi Axwella že slišali in oboževali od prej, bi se najbrž pobrali domov. Ko je za mešalko stopil švedski mafijec, je bilo čutiti spremembo energije v prostoru. Plesišče se je napolnilo in do skoraj 7h zjutraj smo orgazmirali, kričali od ekstaze in noreli na njegove ritme. Dober, boljši, najboljši, Axwell pa je nova oblika stopnjevanja, ko gre za house glasbo. Zadnji dan je polovica naše party ekipe utrujeno poslušala še Rogerja Sancheza, ki je bil tako prepričljiv, da sta vseeno dodobra razmigala svoje od plesa otrdele ude. Če potegnemo črto, so bili vsi partiji v Pachi ekstatični in vredni vsakega centa. Ko pogledamo nazaj, nam ne bi bilo žal, če bi v Pachi preplesali sleherni večer, vendar smo bolj raziskovalne narave in smo se podali tudi v druge klube.

Amnesia je ogromna. Res ogromna. Brez odličnih laserjev ter dekoracije bi bila-roko na srce navadni skedenj. Tam smo doživeli Paula Van Dyka, ki je bil presenetljivo odličen, čeprav trance ni ravno moja usmeritev. Zavrtel je vse svoje hite in tudi zimzelenčke v stilu komada Saltwater. Slišali smo vse, za kar smo včasih vzdihovali kako lepo bi bilo to slišati enkrat na Ibizi. Očitno se Paul tega zaveda. Je pa folk v Amnesii skrajno čuden. Veliko otrok, totalnih zadetkov in bizarnih čudakov-v glavnem Angležev v baletnih opravah ali kostumu playboyevih zajčic. Cene so še bolj absurdne, kot v Pachi. Voda 0,33l te udari po žepu za celih 10 EUR. V Amnesii ni dobro biti žejen.

El Divino je majhen klub, z enim samim floorom. Za moj okus nič posebnega, preveč kičast in brez prave duše. Ima pa teraso s pogledom na stari del mesta Eivissa, ki je res krasna. Obiskali smo ga na noč založbe Hed Kandi in glasbeno gledano smo preposlušali celotno house retrospektivo, kar je na Ibizi prav prijalo.

Space smo prihanili za konec in odšteli celih 40 EUR za karto s konzumacijo. In tam me ne vidijo več. Ogromen kolos brez smisla in namena. Tavaš od floora do floora, ne veš kako in kaj, povsod neke trgovinice in drugi načini kako te spraviti ob eure, čisto opran folk, veliko preglasna glasba(tako zelo, da sem morala iti po čepke za ušesa-prvič v življenju in dobila sem jih zastonj), ogroooooomnoooo gayev(kar me sicer sploh ne moti ampak omenjam kot zanimivost). Prijateljica je Space opisala kot velik shopping center in to je še najboljši opis kluba.

Končni rezultat je, da je Ibiza vseeno nekaj, kar mora doživeti vsak "party go-er". Zato, ker je res nekaj posebnega, zato ker je doživetje, zato ker imaš vse zvezde na kupu in zato, ker je to skoraj del naše kulture. Zaradi party scene bi se sicer bilo vredno vrniti še kdaj, ampak se enostavno ne splača, ker lahko vse nastopajoče slišiš bližje. Naše velike party avanture nikakor ne obžalujemo, ker sta imela Axwell in Erick Morillo tako noro dobro fantastično nepozabna nastopa in ker je Pacha Ibiza eden izmed klubov, kjer mora kakšen plesni gib narediti vsak pravi oboževalec house scene, preden odide v večna lovišča.

Besedilo: Barbara P.
Foto: HausMaus & Soncy
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.