Izštekani in z malimi joški – Kantiteta

Monika Čuš

Monika Čuš

Ljubljana / Gromka – Metelkova mesto
18. 9. 2008
Vstopnina: 3€

Minimalistična odrska scenografija je ustrezala idejni usmeritvi na premierni Kantiteti, sklopu kantavtorskih večerov v klubu Gromka na Metelkovi; kjer sta na odru namesto latino loverjev ter velikih jošk le dva stola. Na njiju so se tekom večera posedli Monika Čuš, Tadej Vesenjak in Robert Ivančič ter Žak Štuhlač.

Monika Čuš je brala pesmi s svojega literarnega prvenca Sledi vetra, vendar pa – verjetno tudi zaradi treme – ni izkoristila ugodne postavitve v programski okvir. Podobno kot dobro vino se tudi poezija okuša počasi in z občutkom. Monika se je pa za moj okus med pesmimi premikala s prehitrim tempom, ki je poslušalcem omejil dostopnost do gobljih pomenov poezije. In pri temu ni veliko pomagalo niti spremljevalno brenkanje Vesenjaka. Škoda.

Po drugi strani pa se je na odru odlično znašel Vesenjak (nazadnje sem ga v živo videl nastopati kakšno leto nazaj). Presenetil je z gostom, orgličarjem Robijem Ivančičem, ki je z melodičnimi frazami in bluesovskimi izpevi zelo všečno zapolnil manko forme kitara-glas, hkrati pa dodal skladbm drugačen, svež prizvok. Nadalje me je Vesenjak presenetil še z izborom skladb in predvsem strukturo nastopa; nekaj pesmi je novih, v starih je nekaj v živo improvizacije, vse skupaj pa je še začinjeno z ironičnim humorjem. Kratke anekdote dodatno nadzorujejo potek in animirajo publiko. Napredek od najinega zadnjega srečanje je več kot očiten in Vesenjak suvereno obvlada koncertno dogajanje.

Na žalost sem zaradi obveznosti nastop Žaka Štuhlača prepustil četrtkovi noči, zato se zaključek nanaša le na prva dva akta. Prleka v Ljubljani, če parafraziram Toneta Partljiča, sta se predstavila dostojno. Predvsem Vesenjak se prebija v prvo falango slovenskih kantavtorjev, vsekakor pa je vsaj zame eno izmed odkritij letošnjega leta. To je dokazal tudi na tem koncertu.

Tekst in foto: Matjaž Jaušovec

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.