Ez3kiel na letnem odru Gale hale

ez3kiel_01

Letni oder Gala hale
2.9.2008
Vstopnina: 15 / 18€

Za najzaslužnejše protagoniste eksperimentalnega dub-a, ki vsekakor pri nas kaže tendence »popularnosti«, lahko vnovič označimo Dub Club serialke Gala Hale. Tokrat so na letni oder pripeljali od že prvega nastopa pri nas težko pričakovane ez3kiel, ki so se tokrat v očeh obiskovalcev spozicionirali še višje.

Ne glede na to, da je skupina vsled nemalo tehničnih težav s sempli že ob samem intru skorajda začela razpadati, se je po tretjem poskusu intra kaj hitro izkazalo, da so zmožni neverjetnega preobrata. Preobrata, ki niti ne izhaja iz ne vem kakšne cinematične in vizualne podlage (katero je tudi bilo za pričakovati), temveč zgolj iz neverjetne fizične in zvokovne afektivnosti nastopa. Ez3kiel so nastopili s članom več (torej 2 bobnarska seta), s čimer so že v osnovi agresivni ritmi bili še samo bolj nasičeni in intenzivirani. Tako nastavljen skelet so pa oblekli v ravno pravšnjo mero efektov (v maniri šprudlanja, vijačenja in nojzerskega škripanja), kitarsko industrialskega razčefuka ter distorziranih basovskih linij. Vse v stilu najnovejšega diskografskega izdelka Battlefield, ki melanholiji za razliko od prejšnjega ni toliko naklonjen. A vendar bi bilo premalo napisati, da je šlo (zgolj) za žanrsko multidisciplinarnost pri iskanju zvokovnih zmožnosti. Namreč, ez3kiel so nastopu dodali nov »komunikacijski« kanal v obliki ogromne žoge (balona), opremljene (verjetno) s kitarskim pick-up-om, ki je ob brcanju ter suvanju (večinoma s strani publike) oddajal svojevrsten »ksilofonski« zvok. Publika je tako lahko poleg sprejemanja vsebin lahko tudi sodelovala v samem ustvarjanju efektov, ki so se nemalokrat zanimivo spojili s celotno glasbeno zasnovo. Skratka, za moje pojme še nevideni »kontakt« s katerokoli skupino, ki ga je celotno občestvo polne hale sprejelo s precej dvignjenimi obrvmi. In rokami, kakopak.

Kljub temu, da Ez3kiel veljajo za dokaj melanholičen, liričen bend, kjer mestoma določeni izseki na posameznih albumih postanejo sami sebi odveč, se dinamika nastopa tokrat ni izgubila niti za trenutek. In to je za marsikoga pomenilo pravo presenečenje. Le prej omenjena vizualna komponenta nastopa (spet zaradi težav s projektorjem) ni prišla do izraza, kar je za sabo potegnilo določeno neizraznost političnega diskurza, ki se ga v svojih vizualijah ter spotih tako efektno poslužujejo. Vsekakor pa so v mojih očeh presegli (nedavne) nastope podobno zastavljenih skupin, kot so Dub Trio, Dirty Three ter mogoče »naših« Vuneny-ih ter Lunar. Nepozabno.

Tekst: Milko Pečanić
Foto: Jurij Bizjak

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.