Tomaž Pengov v Rdeči ostrigi

2008-05-31-01-pengov

Prvi slovenski kantavtor, odličen kitarist in pesnik ni veliko predvajan v medijih, niti ne nastopa pogosto. Kljub temu najbrž vsakdo pozna vsaj njegovo izvedbo Rodovnika vina. Eden njegovih redkih živih nastopov se je odvil na vrtu škofjeloške Rdeče ostrige na vetrovni večer zadnjega dneva v maju.

Koncert je pričel z nameščanjem svojega starega obrabljena zvezka s pesmimi na stojalce in uglaševanjem kitare. Kljub že nekoliko nerodni roke so strune vseeno zapele tako, kot je treba, pomirjujoč glas pa je pel poezijo. V dogovoru s publiko je sproti izbiral pesmi in jih prepletal z anekdotami. S prigodami je nasmejal občinstvo. Začel je že igrati eno pesem, pa ga je šumenje dreves spomnilo na drugo – Drevo in je zaigral raje to. Cesta, Črna pega, Sarkofagi, Rodovnik vina in vse ostale je so se zvrstile. In izveden so bile z občutkom, malo odsotno, zasanjano.
 
Druga polovica koncerta je minila bolj zmedeno. Vedno več časa je Pengov namenjal (nepotrebenmu) uglaševanju kitare, branju poezije brez igranja kitare, debatiranju s publiko. Roka na kitari je bila vedno večkrat izgubljena, pripovednovanja med pesmimi vedno večkrat nezaključena in po dveh urah je bil koncert spontano zaključen.
 
Kljub temu, da se mu je proti koncu vedno bolj poznalo kakšno pivo preveč, mu najbrž nihče od prisotnih ni zameril. Občutki po koncertu so nihali nekje med zamišljenostjo nad utrujeno podobo in nastopom ter navdušenjem nad še vedno odličnim umetnikom. Najbrž nikomur od prisotnih ni bilo žal, da je prišel na koncert. V mojih očeh neponovljivo. Le Danaje ni bilo.
 
tekst: MojcA SelaK

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.