13. mednarodni festival Jazz Cerkno

Han Bennink

Han Bennink

 Cerkno / Bar Pr’ Gabrijelu
15. – 17. 5. 2008
 
Jazz častilci so letos morda zaradi številke 13, kar nekaj časa odlašali z obiskom Cerkna, a glede na pretekle vražje festivalske izvedbe verjamem, da so se tudi najbolj vraževerni ponovno vrnili v festivalsko jazz prestolnico.
 
V pestrem tridnevnem programu je bilo petkovo dogajanje usmerjeno v bolj poglobljene, razmišljujoče, na trenutke poduhovljene etno-jazzovske zgodbe. Uvertura Damir Imamović tria nam je skozi interpretacijo bosanskih sevdalink podala dober uvid v tradicijo bosanskega ljudskega življa. S čustvi nabita glasba je svojo publiko našla tudi med cerkljanskim hribovjem, saj je bilo moč v ljudeh začutiti, da razumejo trpljenje in radost bosanskega človeka, ki je vel izpod prstov in grl bosanskega tria. Za poglobitev in nadaljevanje zgodbe ni bilo boljšega kot pogled skozi oči tokratne zasedbe Zlatka Kaučiča. V letu obeležja njegove 30-letnice delovanja nam je Zlatko skupaj s pevko kazaških korenin Saadet Tûrkõz in kontrabasistom Giovannijem Maierjem pridal nov kamenček v mozaik medkulturnega dialoga. Za Zlatka morda netipičen glasbeni izraz, a širina in odprtost njegove osebnosti ne pozna miselnih barier, kar se čuti tudi v glasbi. S pristnim občutkom za soočloveka zna Zlatko ustvariti pravo pretočnost ustvarjalnih energij, s spoštovanjem do sonastopajočih pa pušča dovolj prostora, da energija potuje tudi do občinstva in nazaj. Z velikim veseljem bomo zato letos sledili njegovi glasbeni nadaljevanki, saj bo v kratkem svoj praznik začinil še z nastopom v duetu s Petrom Brõtzmannom in zasedbo Balanescu Quartet. Logičen zaključek petkovega večera je bil lahko le Bojan Z trio. Uveljavljeni pianist Bojan Zulfirkarpašić nam je skupaj s kontrabasistom Thomasom Bramerijem in bobnarjem Martijn Vinkom, prav zaradi svojih kozmopolitanskih izkušenj in etno-tradicionalnih korenin ruralnega okolja, uspel predstaviti vez med urbano sivino sodobnih velemest in umirjeno pokončnostjo evropskega podeželja. Napetosti, ki nastajajo v stiku obeh polov, je trio reševal s paleto raznorodnih nasmehov, sočutja in medsebojne povezanosti.
 
Ob slišanem, čutnem doživetju lahko znova potrdimo, da Jazz Cerkno ostaja vražje dober festival prav zaradi spontane vezi, ki se splete na festivalu med glasbeno-improvizatorsko novotarijo in okoljem ruralne zadržanosti in preprostosti.
 
Tekst: Gvido Gruden
Foto: Matjaž Škrinjar

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.