KUD Idijoti na Ortofestu

kud_idijoti_ortofest_02

Ljubljana / Orto bar
20. 4. 2008
 
Staviti na bende kakršen je KUD Idijoti, je vsekakor zadetek v polno in precej raznolika publika, ki je preživela sobotni večer v Orto klubu, je dovolj zgovorno pričala o tem, da je kombinacija punk’n’rolla, ki jo ponuja bend, zanimiva za kar širok krog ljudi. Jasno je, da prepričane niti ni potrebno posebej prepričevati, a moram reči, da so Idijoti pokazali, da kljub spoštljivi starosti njihove baterije niso prazne in da so z energijo, ki jo oddajo na odru, sposobni publiko dodobra ogreti. Njihova energičnost in sproščenost je pripomogla, da si je publika pod odrom dala duška in v veliki meri sodelovala z bendom, tako da je kmalu nevidna pregrada, ki se dostikrat ustvari med izvajalci in publiko, izginila. Občutek sem imel, da bi lahko bend z lahkoto zakorakal kar med publiko, če že velikost odra v Ortu ne zadostuje, da bi se na njem nabralo kaj prida ljudi.   
 
Koncert je že na začetku stekel gladko in proti koncu je zgolj pridobival na ritmu, tako da se je preobrazil v dogodek, za katerega ti je na koncu zares in iskreno žal, da ga je že konec. Idijoti so nas v uri in pol popeljali praktično skozi vso njihovo zgodovino od začetkov z Bandero rosso in Io sonno dittatore, pa do priredbe Očenaša, ki naj bi ga bend šele posnel s še eno istrsko legendo Francijem Blaškovičem aka Gori Uši Winnetou. Vmes seveda niso manjkali niti takšni zimzelenčki, kot Nema više snifera, Bepo vrati se, Fuck the system, O bella ciao, Za tebe, Kad sunce opet zadje, Himna rada, če naštejem zgolj njihove najbolj znane komade, sam pa sem pogrešal dva komada, in sicer Glupost je neuništiva ter Mina-mina. Seveda je odveč govoriti o tem, da je bila sama izvedba odlična, morda malce rutinirana, a to je bolj davek mnogih nastopov kot slaba stran benda.  
 
Vsekakor je bil nastop Idijotov ena boljših predstav letošnjega Orto festa, a teh je letos kar precej, še posebej se mi zdi zanimivo, da letošnji Orto fest zaobjema kar širok spekter zvrsti. Nekaj za vsakogar, a zdi se mi, da so ravno Idijot tisti, ki so letos zajeli še največji spekter publike, vsaj kolikor sem uspel videti. 
 
Tekst in foto: Uroš Škrjanc
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.