Gibonni – Acoustic: electric

Gibonni – Acoustic: electric

Gibonni – Acoustic: electric

 
Zgodba o temu albumu se je sicer začela že skoraj dve leti nazaj, ko je Gibonni začel svojo Unca fibre turnejo. Začetek je bil seveda v Tivoliju v Ljubljani. Več o temu koncertu si lahko preberete na tem linku. Sam Gibo je takrat rekel, da bo  ‘live CD’ posnel le pod pogojem, če bo folk na koncertu OK in bo vzdušje tako, kot bi moralo biti. V Ljubljani je že po prvem komadu rekel: ‘Šime, snimaj!’ Izdelek je torej izšel na dvojnem CD-ju Acoustic:electric, kjer na electric delu najdemo tisti feeling, ki sem ga opisal zgoraj – torej feeling iz večjih in velikih dvoran po Sloveniji in bivši Jugi, Acoustic pa je bolj intimen in ‘clubby’…
 
Zlatan Stipišič – Gibonni je s tem ‘live’ albumom še enkrat dal vedeti, da je trenutno hrvaški zvezdnik number one. Naj povem že na začetku, da je izdelek vrhunski, tako po odigranem, produkcijsko ne zaostaja za najboljšimi izdelki na svetu, vse skupaj pa je zapakirano v ličen ovitek, ki imitira les; tudi booklet ni klasičen, ampak pušča vtis tistih starih koledarčkov, s katerih smo vsak dan odtrgali en listek, na katerem je pisal datum… Na obeh delih najdemo po osem komadov, kar je slišati malo – so pa skoraj vsi songi dolgi po sedem, osem minut, kar v končni minutaži nanese dovolj materiala za solidno dvojno ploščo.
 
Intimen Acoustic del je posnet v manjših klubih in s precej manjšim številom obiskovalcev, kar mi v komplet podobi Gibonnija ne paše – nekako sem se ga navadil na stadionskega izvajalca, ki brez težav obvladuje velike množice, ki mu jedo iz rok. Tukaj ni slišati tistega spektakla, ni huronskih aplavzov, ni mogočne podpore spremljevalnih vokalov. Seveda šarma njegova glasba tudi v takem okolju ne izgubi, le koncertni ‘vibe’ je nekako vkomponiran v Gibonnijev slog. Oblike tudi tukaj glasba ne izgubi, prav tako ne filozofije, saj se tudi tukaj pojavljajo gosti na komadih, koncertni modus je ohranjen in stik s publiko ni prav nič spremenjen kot tisti na Electric delu. Tukaj bi izpostavil Posoljeni zrak i razlivena tinta, ki pa nekako sodi na tak del, saj je song temačen in zaprtega rifa, ki v takem okolju deluje optimalno. Seveda svoje pridoda tudi Damir Urban, ki zapoje prvoosebno in avtentično.
 
Electric del pa je dejansko tisti del, ki človeka navduši – čutiti je tisti vibe z velikega odra, čutiti je izvrstno povezanost celega benda, čutiti je tisoče ljudi istega mnenja.
Že uvodni Ovo mi je škola vrže občinstvo ob zid in v ekstazo, ki se nadaljuje skozi celoten electric del. Pesmi so v povprečju dolge cca. osem minut, saj je sestavni del vsake petje z ljudmi in dodatki h komadom, ki jih delajo še bolj gracizone, kot so že v osnovi. Celoten Electric prežema spektakularnost in niti za sekundo ne izgine, pesmi pa kljub temu ne postanejo nadležne in dolge. Čutiti je ljudi, ki sodelujejo aktivno v njih in so na temu posnetku skoraj načrtno ‘del banda’.
 
Vsi gosti, ki se na albumih Gibonnija pojavljajo, so postali že zaščitni znak, na temu dvojnemu CD-ju jih torej ne sme manjkati – od Gorana Bareta (Majke), Damir Urban, Maya Azucena, Klapa Iskon,…. Sploh gospodična Azucena nosi tisto bluesovsko noto. Le to je posebej čutiti na Acoustic delu, katerega pristop izhaja iz jazz vod. Osnova je torej jazzovska, ki pa je nadgrajena v funky, ska, reggae stilu. Nekako ritem sekcija nosi jazz feeling, medtem ko pa kitare ‘skiffle’ feeling barvajo v reggae; na kratko v bolj lahkotne barve. Seveda je to načrtno narejeno, saj so s tem naredili bolj klubski aranžma skladb, ki na velikem odru dejansko ne bi funkcioniral. Producent albuma je Marjan Brkić, ki je zadnja leta zadolžen za kitare v bendu Gibonnija, od prej pa ga poznamo kot odličnega solo kitarista skupine Parni valjak. Marjan je dostojno nasledil odličnega Vlatka Stefanovskega in tudi nadgradil njegovo igranje z bolj osebno noto.
 
Gibonnijev Acoustic:electric je odličen live album, ki je bil pričakovan že ob napovedih turneje Unca fibre. Obstaja možnost da nekoč v bližnji prihodnosti luč sveta ugleda tudi DVD te turneje. Izdelek me je v celoti prepričal in je odstojen naslednik visoke kvalitete Gibonnijevega opusa. Ta izdelek je tudi obvezen del diskografije vsakega ljubitelja in poznavalca odlične glasbe.
 
 
Acoustic:
-Činim pravu stvar
-Dvije duše
-Mirakul
-Posoljeni zrak i razlivena tinta
-Temprea
-Sve ču preživit
-Šta če meni moja dica reć?
-Svi moji punti kad se zbroje
 
Electric:
-Ovo mi je škola
-U ljubav vjere nemam
-Anđeo u tebi
-Libar
-Oprosti
-Vrime da se pomirim sa svitom
-Tija bi te zaboravit
-Hodaj
 
 
                                                                                                  Dragan Babuder
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.