Lupe Fiasco – The Cool

Lupe Fiasco - The Cool

Lupe Fiasco – The Cool

2008, Atlantic
 
Le kje se je zalomilo? Lupe Fiasco je verjetno najbolj neslavni slavni reper. Leta 2006 je izšel njegov prvi album Food & Liqour, a kljub mentorstvu Jay-Z-ja, bleščeči produkciji in drago nakupljenim semplom album v sredinskem rap biznisu ni preveč zažgal. Zato se je Lupe drugega albuma lotil drugače. Za začetek si je zastavil bolj skromno in manj razkošno embalažo in bolj pronicljivo vsebino. Kaj je kul in kaj ne, je skoraj že filozofska iztočnica njegovega drugega albuma The Cool, na katerem Lupe pripoveduje zgodbice, secira in odkriva ter predvsem slikovito riše duševnost sredinskega rapa, ki je v zadnjih nekaj letih postal kapitalizem v najčistejši obliki, v katerem vladajo in obvladujejo sceno magnati tipa Kanye West in Timbaland. Seveda Lupe s takim početjem ostaja del scene, ampak že dolgo ni bilo slišati nekoga, ki bi ob dramatičnih zvokih godal, s tako eksistenčno resnostjo pridigal in ponazarjal "naravo stvari". In ravno ta resnost in vsebinska drugačnost Lupeja loči od množice pozerjev, ki jih je v hip-hopu zadnjih nekaj let čedalje več. Nekje v celotnem konceptu svoje mesto najde celo Snoop Dog, ki sicer zadnja leta životari v neki svoji zakajeni dimenziji, a na odličnem Hi-definition izpade potentno, kot že dolgo ne.
 
Kljub temu, da je Lupe zaradi svojih kvalitet skoraj že ogrožena vrsta, moramo albumu The Cool vseeno pripisati en minus – njegovo dolžino. Album je s svojimi 19 zapisi (70 minut) enostavno predolg, da bi obdržal visoko kvalitetno raven, ki je vzpostavljena v prvi polovici. Idealno bi bilo, če bi bil vsaj za tretjino krajši, a to ob visoki kvaliteti izdelka skoraj že izpade kot dlakocepstvo. Skratka, The Cool je kul in eden izmed najzanimivejših rap albumov zadnjh nekaj let.
 
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.