Valentino Kanzyani: ‘Zabavat mojo publiko, to bo vedno moja naloga in z veseljem opravljena dolžnost!’

IgorSkafar_Kanziani_01

Vrtenje glasbe iz treh gramofonov, soustvarjanje zlatega obdobja Ambasade Gavioli, izdaje in remiksi pri svetovno uveljavljenih produkcijskih hišah Primevil, Yoshi Toshi, Intec, Wet Musik, Tronic, Primate, Consumer Recreation, 23rd Century, Premier Sounds, 20:20, Urbana, Shine, ZYX … Lansiranje lastnih založb Recycled Loops in Earresistible (v sodelovanju z Umekom) ter Jesus Loved You. Gostovanja po vsem svetu: Evropi, Braziliji, Kolumbiji, Japonski, Ameriki, Avstraliji, Singapurju …Vse te in še mnoge druge so karakteristike enega od buditeljev slovenske elektronske scene, Valentina Kanzyanija. DJ, producent in tiste vrste ambasador, ki je slovensko ime preko svojega ustvarjanja ponesel mnogo dlje od politike – ter pri tem tudi izdatno užival. Ob njegovem že tradicionalnem osemurnem setu to soboto v Fun Factoryu nam je zaupal nekaj svojih pogledov na glasbo, sceno in življenje za gramofoni.
 
Večletni staž vrhunskega glasbenika – DJa in producenta, ki ga imate za seboj, v sebi verjetno skriva tako trdo delo kakor tudi veliko ljubezen do početega. Poletje je minilo v znamenju Ibize. Kako ste se imeli?
Super poletje je bilo, že drugo sezono sem od junija pa do oktobra preživel na Ibizi in tokrat sem dosti bolj užival, ker se  počutim že dosti bolj domače in imam tako tudi več  prijateljev med stalnimi rezidenti oziroma sezonskimi obiskovalci, s katerimi si delim ta magičen otok…  Veliko več sem doživel  in se naučil od Ibize ter se ponovno zaljubil…  
 
Ob Ibizi pa vas je bilo seveda zaslediti tudi drugje, ponovno ste nastopili na Monegrosu v Španiji, jesen je bila zaznamovana s turnejo po prekomorskih ameriških deželah… V preteklih letih ste se pojavljali na večini pomembnejših evropskih in svetovnih festivalov. Ob tem me zanima, kaj menite o njihovi prihodnosti z obzirom na vse večji triumf klubske kulture? Kateri izstopajo, so še vredni obiska in kateri so v upadu?

Mislim, da je bodočnost festivalov na vzponu tam, kjer jih zakonodaja še nekako pusti svobodne  glede omejitev glasnosti zvoka. Mislim, da je mene in ostale obiskovalce najbolj motilo, da je na festivalu, kjer nastopajo vsi možni artisti in je po 10 različnih odrov,  muzika potiho oziroma po domače povedano ne ½seka½ kot se spodobi… Monegros je zagotovo zmagal letos,  ker je bil tudi zame enkratna izkušnja in sem ga letos kar celega – od začetka do konca,  preživel na prizorišču… Exit mi je ostal v spominu  in mislim, da  ima  ta  festival v evropski regiji največjo priljubljenost. Obisk priporočam prav vsem ljubiteljem glasbe. 
 
Nastopali ste pred mnogimi različnimi občinstvi. Ali je energija, ki jo dobivate od publike, na različnih koncih sveta različna ali pa smo si ljubitelji elektronske glasbe povsod podobni? Kakšno se vam zdi slovensko občinstvo?
Več ali manj se publika na tovrstnih zabavah enako odziva, so pa izjeme – kot recimo v Španiji in Braziliji. Tam so ljudje tako energični, da je vzdušje že na manjših prizoriščih in klubih enkratno… Tja se vedno z veseljem vračam :).
V Sloveniji je situacija zame posebna, ker je to moj dom in se tukaj malokrat pojavim in ko se, je občinstvo vedno zelo naklonjeno in polno pričakovanj zabave –  vzdušje je enkratno. Lani sem se na svojem 8 urnem nastopu imel imenitno in mi je 8 uric zelo hitro minilo…
 
Kar se slovenske scene tiče, se je techno že davno spremenil in zadnja leta smo bolj ali manj uspešno izbirali med dvema različicama eventov, ki so polnili klubska in festivalska prizorišča: na eni strani industrial in druge hard techno variacije, na drugi strani minimal in elektro. Zadnje mesece pa se zdi, da se je pod težo zdolgočasenosti nad minimalom to nekoliko spremenilo, priča smo bili kar nekaj dobrih techno party-jev, ki so privabili tudi tisti segment publike, ki je nad technom že obupal. Gre za trenutno muho ali širši trend, ki nas bo spremljal tudi v prihodnje?
 Da, enako velja za hard techno ponavljajoče se evente, ki so zdolgočasili drugje. To bo vedno na tehtnici in mislim, da je prav, da sta dva pola in da imajo ljudje možnost izbire. Ljudje smo si različni, imamo drugačne okuse in težko je zadovoljiti vse. Osebno sem prepričan, da sem dovolj širok in si v 8 urah lahko privoščim potovanje po več kot 2 žanrih. Tako da, kar se mene tiče, se nisem nikoli opredelil ali sem hard ali sem slow :). Vrtim tisto, kar me prepriča in me navdihuje v danem momentu in to tudi rad  predstavim svoji publiki. V prihodnje pa ne vem kaj bo, vedno bo dobra in slaba glasba. Upam, da bom vedno izbiral dobro glasbo in veselil svojo publiko.. 🙂 
 
Vaša osemurna vožnja je klasika – vsakoletna tradicija, ki jo mnogi spremljamo že vrsto let. Kakšen set si lahko obetamo tokrat?

Kot sem že zgoraj omenil, vožnja bo raznolika in bo vsebovala ne le en žanr techna – gibal se bom od housa do techna. Edini povezujoči element  teh 8 ur bo moj dober namen, da vas pripravim do plesa in do zabave. Zabavat mojo publiko, to bo vedno moja naloga in z veseljem opravljena dolžnost… 


                                                                             Intervju: Mojca Mayr
                                                                             Foto: Igor Škafar
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.