Vožnja z Digweedom

Digweed 1

John Digweed, Ambasada Gavioli/Izola, 15.december 2007, vstopnina: 23 EUR pred polnočjo, 28 EUR po polnoči, vzdušje: prijetno, prijazno, domače…
Tokrat smo zelo dolgo oklevali ali se sploh podati na več kot 250 km dolgo pot v neprijaznih zimskih razmerah. Snežilo je, vremenska napoved ni obetala nič dobrega in Izola je daleč od Štajerske, še posebno, če je povprečna potovalna hitrost 50 km/h. Čeprav je zadnji obisk Ambasade pustil grenak priokus, je čar Digweedove fame prevesil jeziček na tehtnici in odcijazili smo proti morju.
Po relativno mučni vožnji do Trojan in precej prijetnejši od Ljubljane do Izole, smo po treh urah končno uzrli Ambasado. Parkirišče je bilo precej manj polno, kot smo vajeni, ampak tokrat to ni pomenilo nič slabega-ne bo nepopisne gneče, ki je že precejkrat zamorila sceno! Notranjost slovenskega megakluba je bila kljub vsemu že lepo popolnjena. Skrb za vokalno spremljavo je pripadla MC Alexu Donatiju, glasbo pa je prevzel DJ Aleksij. Težko je opisati kaj smo slišali, ker je vsakič, ko ga poslušamo enako. In vsakič komaj čakamo, da zaključi. Sicer so obiskovalci že veselo migali, a se je vzdušje občutno spremenilo, ko je taktirko prevzel DJ John Digweed. Takrat se je prava vožnja šele začela! Zgodba z Digweedom je sicer že starejšega datuma. Sega še v čas kaset, ki so se jim od pretiranega predvajanja potrgali trakovi. Čeprav vrti nekaj žanrsko drugačnega, česar ponavadi ne maramo preveč, saj je za naša ušesa prepočasno, premalo energično, preveč zaspano, vendar Digweed doda neko posebno sestavino, da končni izdelek dobi drugačno podobo. S svojo glasbo zna peljati, „drive“ je tisto, kar očara. In vožnja se je še kako izplačala!                
Nažalost nas je čakala zelo naporna pot domov, zato smo prizorišče s težkim srcem zapustili že ob štirih zjutraj in zamudli DJ Paola Martinija, ki baje ni razočaral. Kar se vsega ostalega tiče pa je bila Ambasada po dolgem času spet lepo polna in ne nabita do zadnjega kotička, sanitarije, šanki in vse ostalo je normalno funkcioniralo, sedišča so dobila nove preobleke pa še redarji so bili prijazni. Atmosfera je bila spet takšna, kot bi doma morala biti in v tak dom se vedno radi vračamo!
Besedilo: Barbara P.
Foto: Maya & HouseMouse

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.