The National – Boxer

The National – Boxer

The National – Boxer

2007, Beggars Banquet Records
 
Boxer je četrta plošča tega brooklinškega kvinteta, če odštejemo EP Cherry Tree (Brassland Records, 2004), ki so ga posneli med drugim ter tretjim studijskim delom. Za skupino The National se zdi, kot da se iz plošče v ploščo bliža svojemu lastnemu zvoku: na prvencu so zveneli bolj britanski kot ameriški (slišijo se mi kot kakšni Pulp v njihovih najboljših dnevih), na drugem albumu še ohranjajo smer, vendar s to razliko, da so postali bolj kričavi. Sad Songs For Dirty Lovers (Brassland Records, 2003) me na začetku spominja na Caveov Boatman’s Call, kasneje pa bi ga lahko primerjali z zvokom kakšnih Arcade Fire. Plošča Alligator (Beggars Banquet Records, 2005) je bila za The National prelomna. Prinesla jim je kritiško hvalo ter širšo razpoznavnost. Nekateri so to ploščo uvrstili celo na piedestal glasbenih dosežkov leta 2005, čeprav po mojem mnenju le-ta ne izstopa tako zelo.
 
Do kje bo segel Boxer,bo pokazal čas, čeprav nas lestvice ter podeljevanje medalj glasbi ne zanima preveč. Ima pa ta skupek dvanajstih skladb potencial. V uvodu se še spogledujejo s prejšnjimi izdelki: vzhičena Mistaken for Strangers je lep primer, kjer tudi trši kitarski rifi pridejo v ospredje, ob vokalu so izstopajoči še bobni. Po Squalor Victoria upočasnijo ritem, do sedaj sicer agresivni bobni se pomaknejo nekoliko v ozadje. Green Gloves je otvoritveni napev v jedro albuma. Všečne so melodične linije – minimalistične zasnove so domiselno nadgarjene ter razširjene (godalnimi aranžmaji, piano vložki, trobila): Slow Song, Apartment Story, Start A War, Racing Like a Pro, ADA (na slednjih dveh je gost Sufjan Stevens).
 
Album deluje kohezivno ter povezano. Je tematska ter zvočna celota. Anonimna lirika, ki deluje kot vsakodnevni sprehod skozi mesto ter se oplaja s pogledi v stanovanje srednjeslojnega meščana, deluje skozi Berningerjevo interpretacijo mnogo samozavestneje ter nič kaj sramežljivo kot se zdi ob branju s papirja. Izmikanje konkretnim interpretacijam je zato v poudarjenih verzih toliko bolj vabljivo.
 
Boxer je brez dvoma odlična plošča, najboljše od vsega kar so do sedaj ponudili The National. Obstaja pa nevarnost, da je zaradi nevsiljivosti med vsakodnevnim tsunamijem nove muzike sploh ne boste opazili. Walk away now and you’re gonna start a war.
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.