Mr. Moonlee Brought Us the Juice We Needed

Mr. Moonlee Brought Us the Juice We Needed

Mr. Moonlee Brought Us the Juice We Needed

Ljubljana / AKC Metelkova / Menza pri koritu
24. 11. 2007
Vstopnina: 8€
 
Mr. Moonlee je v sivo Ljubljano tudi letos pripeljal svoje moonleejete ter pisano druščino glasbenih skupin, ki so pod okriljem Moonlee Records.
 
Navajena, da se tovrstni koncerti nikoli ne začnejo natanko ob napovedani uri, sem si vzela čas in posledično zamudila uvodni del nastopa radgonskih In-sane. Kljub temu, da so imeli kot prva skupina večera kar težko nalogo, so fantje v svoj nastop vložili dovolj energije, da jim je bilo to povrnjeno z odobravanjem (takrat še) dokaj maloštevilnega občinstva.
 
Za njimi so na oder stopili Hesus Attor, novinci pri založbi Moonlee, v sodelovanju s katero bodo v začetku naslednjega leta izdali svoj 4. album. Nedvomno se jim poznajo tako koncertne izkušnje kot širok spekter vplivov (mene so najprej spomnili na Nuclear Rabbit, še več ljudi pa je verjetno najprej pomislilo na Pattonove Fantomas). Dadaistični math rock´ zagotovo ni za vsakogar, kljub temu pa bi si zaradi živahnega nastopa ter predvsem energičnosti glavnega vokalista zaslužili boljši odziv publike.
 
Osiješke COG, ki so jim sledili, Moonleejeva domača stran najavlja kot "dynamic rock meets noise trio", kar se sklada s vtisom, ki so ga naredili s svojim nastopom. Dinamično in zelo zelo hrupno.
 
Eden izmed presežkov večera je bil zagotovo tudi nastop zagrebških Don’t Mess With Texas, ki so v Menzo s svojim minimalistično večplastnim in umirjeno dinamičnim post-rockom med občinstvo vnesli za kanček bolj zasanjano vzdušje. Na žalost občinstva jim je festivalski koncept prireditve dopuščal le omejeno količino časa, ki pa ga je skupina dodobra izkoristila.
 
Za soliden zaključek večera so poskrbeli neumorni Psycho-Path, ki so se založbi pridružili v začetku tega leta in za začetek naslednjega pripravljajo novo ploščo. Kot vedno, so tudi tokrat nastopili energično in suvereno, celoten vtis je kvarilo le (kot skozi ves večer) dokaj slabo ozvočenje, ki se je še posebej poznalo na vokalih. Kakorkoli že, nepozabni Bekkognition je prekosila še bolj nepozabna vrnitev na oder, s katero so nagradili še vedno nič utrujeno občinstvo.
 
S šesturnim mini-festivalom je lahko zadovoljen tako Mr. Moonlee kot raznolikosti željni obiskovalci: Moonleejada nam je pripeljala vse od hardcora do post-rocka, vse od starih znancev do novincev neodvisne glasbene scene. Upajmo, da ne zadnjič!
 
Tjaša Fotivec
 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.