Aleksander Mežek – Tečem skozi čas

Aleksander Mežek - Tečem skozi čas

Aleksander Mežek – Tečem skozi čas

2007, Eyewitness Records / Dallas
 
Aleksander Mežek je pri nas znan kot glasbenik, razpet med dvema deželama in dvema glasbenima izročiloma. Na eni strani melanholično in zadržano slovensko srce, na drugi pa zahodnjaška odprtost in svetovljanstvo. No, moj namen ni seciranje Mežkove preteklosti ali primerjava dežel, med katerima je razpet, temveč rahel vpogled v njegovo zadnjo izdajo, Tečem skozi čas.
 
Če je Mežek v preteklosti nekajkrat skladbe odpel tudi v angleščini (na primer albumi Eye Witness, Tracks, Anyone Can Walk Away…) se tokrat poslužuje kar domače slovenščine. Večinoma akustična podlaga daje skladbam lahkotnost in umirjenost, pesmi pa se bolj ali manj gibljejo med pop senzibilnostjo in lahkim folkom, na katero podlago pa Mežek poje v svojem razpoznavnem stilu. Morda na trenutke zmoti nekoliko neprepričljiva, »togo narečna« izgovorjava (»Lej, lej, poglej! Taka sva bva, k sva skup pršva…), ki se pojavi le v določenih verzih, na drugih delih besedil pa poje v »kleni« slovenščini. Ne vem, morda imajo narečni zapeti verzi svoj namen, toda omenjeni trenutki izpadejo kar nekoliko prisiljeno. Splošna slika albuma je torej neobremenjeno, sproščeno, melodično in mestoma melanholično potovanje po koncih, novih začetkih, spominih, času, preteklosti in prihodnosti. Omenjene besede so tudi rdeča nit zadnjega albuma vedno romantičnega Mežka, ki se mu je pri muziciranju in snemanju pridružil tudi David Goodes. Da, taisti Goodes, ki je tudi koncertni kitarist Alphaville (Guano Apes so predelali njihovo Big In Japan). Kakorkoli, Tečem skozi čas je ušesu prijetna plošča, ki pa ne ponuja nekih presežkov kantavtorskega pristopa.
 
                                                                                                                        Peter Cerar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.